Dan po noči v sosednji prestolnici

S prijatelji smo šli na žur v prestolnico sosednje države. Super klub, dobra muzika, alkohol pa še kaj zraven, hudi tipi, kot jih pri nas ne vidiš vsak dan. Sploh takih, kot je bil tisti visok, blond tip s svetlo brado, ki sem ga opazil že na vhodu. Cel večer sem po malem gledal, kje pleše. Hudo je migal.

Spregovorila sva šele na wcju, ko je prišel k sosednjemu pisoarju. Ničesar ni skrival in kar sem videl, me je začaralo. Že mehkega je imel daljšega od njegovih low hanger jajc. Tisti tatu pod popkom je tudi vabil k raziskovanju. Wuf! Ni bil ravno gostobeseden, a njegov globoki »I live nearby« mi je kar dvignil vse dlake pokonci. No, ne samo dlake. Kar sledil sem mu. Potem se ne spomnim več veliko. Vem, da nisva ravno dolgo hodila in da sva pristala pri njemu doma. Bežno se spomnim strastnega seksa. Od vroče noči sva bila vsa mokra. Zbudil sem se šele, ko so me okoli poldneva klicali prijatelji, kje sem. Njegov goli trebuh se je dotikal mojega hrbta.

Na poti domov sem na zadnjem sedežu avta, kljub glasni glasbi, zaspal. Šele doma, zvečer, ko sem se ulegel na posteljo, sem začel razmišljati, kaj se je sploh dogajalo. Seksal sem brez! Zagrabila me je panika. Spomnil sem se, da sem na tleh ob postelji videl le prevrnjeno tubo silikonskega lubrikanta. Kondoma nikjer. Premetaval sem se po postelji. Vedel sem, da obstaja »pill after« za hiv, ampak nisem imel pojma, kako do njega. Panično sem poguglal in našel neko telefonsko, kjer je pisalo, da svetujejo tudi sredi noči. Šel sem v kopalnico, da ne bi kdo od cimrov kaj slišal, in poklical. Po glasu sem razbral, da sem nekoga na drugi strani zbudil. No, mislim, da ga je moja panika hitro zdramila. Pomiril me je in obljubil, da bo vse uredil, da me bo infektolog čim prej sprejel. Zaspal sem šele, ko sem vzel dva sanvala.

Naslednje jutri sem šel najprej na urgenco po nujno napotnico za infektologa, kjer me je pričakal moj nočni sogovornik z druge strani HIV SOS linije. Bil sem čisto down. Strah me je bilo, hkrati pa sem imel veliko slabo vest, da sem naredil takšno neumnost. Ampak svetovalec z linije me je potolažil. Rekel mi je »ne sekiraj se, vsakemu se lahko zgodi. Vse bo v redu«. Skupaj sva odšla še na infekcijsko kliniko. Zdravnik tam je bil razumevajoč in sočuten. Z mano se je pogovoril in mi že dal prvo dozo zdravila in recept za enomesečno zalogo zdravil Truvada in Isentress. Dal sem še kri in se odpravil v lekarno, kjer izdajajo zdravila za hiv. Moja slaba vest se mi je povrnila, groza pa se je povečevala, ker se mi je zdelo, da občutim vrtoglavico in slabost. A to bom moral prenašati en mesec?

Drame še ni bilo konec. Bližal se je večer, ko sem bil zmenjen s fantom, s katerim sva že en mesec dejtala. Pri njemu doma. Itak bi spet seksala. Ampak moja želja do seksa je minila. Nisem vedel, kdaj in kako naj mu povem, kaj se je zgodilo za vikend. No, defnitivno nisem želel seksati z njim, ker nisem bil prepričan, če je z mano vse okej.

Ko sem prišel do njega, sem ga ravno srečal, ko je sprehajal svojega psa. Povedal sem mu vse in se pred njim zjokal. Nemo je odšel v blok. To me je še posebej bolelo.

Tisti jesenski megleni dnevi so se vlekli. Ker sem vmes delal nočne, sem tablete skrival v kinder jajčku in jih na skrivaj jemal v službi. V tisti rumeni plastični embalaži so žvenketali ob vsakem mojem koraku. Zato sem hodil počasneje kot ponavadi.

Na pol odsoten sem bil v vsem, kar sem počel. Jedel sem pol manj kot ponavadi. Teden dni pred koncem terapije sem pomotoma vzel jutranjo tableto tudi zvečer, kar sem ugotovil šele, ko sem se ulegel v posteljo. Prve misli so bile, da sem uničil vse tri tedne jemanja zdravil. Da je vse izgubljeno. Do štirih zjutraj sem bedel in guglal, ampak nisem našel nič pametnega. Odločil sem se, da kar pokličem urgentno ambulanto na infekcijski kliniki. Prijazen zdravnik na drugi strani mi je pojasnil, da ni nič narobe. Komaj sem zdržal do konca. Vesel sem bil, ko sem si v usta potisnil zadnjo tableto. Nato sem nekaj dni čakal na prvi test po terapiji. Vmes me je presenetil klic od mojega slovenskega dejta. Sočutno me je vprašal, kako sem in da me želi kaj videti. Še preden je do konca vprašal, sem rekel JA! Še isti večer sva se videla pri njemu in seksala. S kondomi. In to vse do zadnjega testa, tri mesece po PEP terapiji, ko sva bila že praktično par.

Dejan iz Novega mesta

Objavljeno v