Demokracija po ameriško: Predlog 8
Z izvolitvijo predsednika Baracka Obame naj bi Združene države stopile na pot »ozdravitve« od Busheve diktature in se vrnile k lastnim koreninam ustavnega spoštovanja človekovih pravic. Vendar na dan predsedniških volitev, ko so ameriške sanje o enakih možnostih končno postale možna resničnost in ko je prizadevanje za enakopravnost končno postalo del javnega političnega govora, so prebivalci zvezne države Kalifornije sprejeli Predlog 8 (ang. Proposition 8). 4. novembra 2008 so tako z 52% za in 48% proti referendumsko sprejeli zakon, ki istospolnim partnerjem v Kaliforniji odreka pravico do poroke in zakonsko zvezo omejuje zgolj na heteroseksualni partnerski odnos.
Predlog 8 je na nek način realizacija t.i. Predloga 22, s katerim so kalifornijski volivci že leta 2000 zavrnili zakon, ki bi izenačil istospolne poroke s heteroseksualnimi, vendar je takrat Vrhovno sodišče v Kaliforniji predlog zavrnilo, saj ga je označilo za kršitev temeljnih državljanskih svoboščin. Ustrezno delovanje državnih aparatov, ki se glede vprašanja o temeljnih človekovih pravicah niso zanašali na populistično javno mnenje, je pripeljalo do tega, da je kalifornijsko Vrhovno sodišče maja letos sprejelo zakon, ki je dovoljeval sklenitev homoseksualne zakonske zveze. Vendar pa je ta bil veljaven le slabih šest mesecev, saj je s Predlogom 8 vprašanje istospolnih porok ponovno dobilo status javnega volilnega vprašanja. Več kot 18.000 gejevskih in lezbičnih zakonskih zvez, sklenjenih v tem času, je z novembrom pristalo na nikogaršnji zemlji, saj še ni jasno, ali zakon deluje tudi retroaktivno in ali bo tako pomenil zakonsko nepriznavanje že sklenjenih zvez.
Volilna kampanja okrog Predloga 8 se je zapisala v ameriško zgodovino kot ena izmed najdražjih kampanj, ki je predvsem temeljila na obsežnem propagandnem materialu obeh taborov, tako nasprotnikov kot zagovornikov Predloga. V tem smislu naj bi bila velika finančna podpora konzervativnih religijskih skupnosti, med katerimi naj bi imela vodilno vlogo mormonska cerkev, glavni razlog za zavrnitev pravice do homoseksualnih porok. Nasprotniki istospolnih porok so se pri zagovarjanju lastnih stališč posluževali že pregovornega argumenta o heteroseksualno-nuklearni družinski skupnosti kot temeljni družbeni vrednoti in o domnevno apokaliptičnih posledicah pravnega priznanja homoseksualne družine, ki bodo imele največje razsežnosti ravno v sferi šolstva in vzgoje otrok. V kontekstu »obamovske« Amerike pa je pomenljivo, da je kar 70% Afro-Američanov, ki so na isti dan v večini glasovali za Obamo in s tem za »liberalno« politiko, volilo za sprejetje Predloga 8. To neskladnost lahko razumemo kot posledico močnega konzervativnega vpliva religije na politično odločanje znotraj črnskih skupnosti in znotraj ZDA kot celote. Seveda pa je k temu pripomogla tudi premišljena politika Baracka Obame, značilnost katere ni jasno izražanje opozicijskih stališč, ki bi od posameznika zahtevalo opredelitev za ali proti, ampak kompromisna toleranca. Diskurz Barcka Obame navidezno dovoljuje združitev nazadnjaških in liberalnih načel. Tako Obama sicer nasprotuje sprejetju Predloga 8, saj se zavzema za enakopravno ureditev homoseksualnih zvez, vendar v skladu s osebnim krščanski prepričanjem homoseksualcem zavrača pravico do poroke. Hkrati je sprožil val ogorčenja LGBT aktivistov in aktivistk, ker se je odločil, da bo na njegovi inavguraciji maševal duhovnik Rick Warren, ki je istospolno poroko primerjal z incestom, pedofilijo in poligamijo.
Kljub streznitvenemu šoku, ki so ga doživele GLBT skupnosti znotraj liberalnega mehurčka urbanih središč tipa Los Angeles in San Francisco, sta volilna kampanja in sprejetje Predloga 8 delovala kot impulz, ki je pognal v tok množično gibanje za pravice GLBT populacije. Množične proteste proti sprejetju Predloga, ki so se zgodili širom ZDA, so bili povečini organizirali posamezniki in ne aktivistične organizacije. Njihova mobilizacija je potekala povečini izključno preko interneta, še posebej prek portala Facebook.
Borba okrog Predloga 8 pa še zdaleč ni zaključena. Številni posamezniki, organizacije in mesto San Francisco z županom Gavinom Newsom na čelu so vložili tožbo proti kalifornijskemu Vrhovnemu sodišču, s katero zahtevajo razveljavitev Predloga 8, saj naj bi bil ta nelegitimen, ker gre za retroaktivno spremembo ustave, pri čem volilno telo ne sme imeti neposredne besede. Prav tako obtožujejo Vrhovno sodišče, da je z razglasitvijo referenduma in pravnim priznanjem njegovega rezultata zanemarilo svojo ključno vlogo pri zaščiti družbenih manjšin.
Zdi se, da je ameriški tip demokracije odpravil regulacijske mehanizme suverene države. O temeljnih človekovih pravicah odločajo subjektivna stališča večine. Vzklik »Yes, we can!« je vzklik množičnega tirana.
Mihael Topolovec
Razočaranje na Madžarskem
Na Madžarskem bi moral 1. januarja v veljavo stopiti najboljši zakon o registriranem partnerstvu v vzhodni Evropi: registrirani partnerji bi pridobili vse pravice, ki izhajajo iz poroke, z izjemo pravice do posvojitve in do prevzema priimka svojega partnerja. Zakon naj bi veljal tudi za heteroseksualne pare. Cerkveni in konservativni krogi so vložili več presoj ustavnosti in Ustavno sodišče je manj kot tri tedne pred začetkom veljave zakona presodilo, da je zakon neustaven. Problem so bili tokrat heteroseksualci – sodišče je namreč menilo, da zanje poroka zadošča. Premier Ferenc Gyurcsány je dejal, da bodo pripravili nov zakon, namenjen le istospolnim parom. Vprašanja pa je, če ga bodo v parlamentu tokrat potrdili, saj je bila neustavna verzija zakona sprejeta predvsem zaradi tega, ker je vključevala tudi heteroseksualne pare. 
ILGA na vseh celinah
ILGA, ena največjih mednarodnih LGBT organizacij, je na svoji dunajski konferenci lanskega novembra praznovala trideseto obletnico delovanja. Konference so se med drugim udeležili tudi predstavniki iz Afrike, Azije, Južne Amerike in Karibov. Ena izmed prioritet organizacije je prav pomoč aktivistom s teh območij. Tako je lansko leto nastala Pan Africa ILGA. ILGA danes šteje več kot 600 članic, LGBT skupin iz več kot 100 držav, in izvaja številne pomembne nacionalne in mednarodne projekte na področju LGBT pravic in zakonodaje, v zadnjem času pa veliko pozornosti namenjajo tudi trans vprašanjem ter dekriminalizaciji homoseksualnosti v državah, kjer so odnosi med istospolnimi partnerji še vedno kaznivi – takšnih držav je kar želodecobračajočih 86.
Iranske homo vislice
Iranske oblasti so sporočile, da nameravajo uvesti moratorij na smrtno kazen za mladoletnike. Ta odločitev zadeva tudi iranske homoseksualce, ki jih zaradi »sodomije« pogosto obsodijo na smrt. V zadnjih letih je tako več mladeničev doživelo javne usmrtitve z obešanjem, čeprav je zaradi »spolnih deliktov« v Iranu usmrčenih precej več žensk. Otroci v Iranu sicer niso kazensko odgovorni, vendar sodniki polnoletnost pogosto interpretirajo kot 15 let pri dečkih in zgolj 9 pri deklicah, kar jim obstoječi zakoni tudi omogočajo. V iranskih zaporih je bilo tako lani po nekaterih ocenah okrog 100 otrok in mladoletnikov, ki so čakali na usmrtitev. Po novem bodo kot mladoletni obravnavani vsi tisti, ki so mlajši od 18 let. Najvišja možna kazen bo dosmrtna ječa, z možnostjo znižanja na 15 let in pogojni izpust.
Indonezijska visoka tehnologija
V enem izmed predelov Indonezije je polno podporo dobil nov zakon, ki bo od nekaterih bolnikov, okuženih z virusom HIV, zahteval implantacijo mikročipa. S pomočjo teh računalniško nadzorovanih čipov naj bi lažje identificirali, spremljali in kaznovali tiste, ki z boleznijo okužijo druge in tako preprečevali širitev virusa. Za dobro naroda, jasno.
Vzhodnoafriške zdrahe
Tudi burundijska narodna skupščina je imela v zadnjem času nekaj veleumnih prebliskov, med drugim so povsem na novo kriminalizirali homoseksualnost, za katero je zdaj zagrožena zaporna kazen od treh mesecev do dveh let ter plačilo visoke globe. Seveda pa niso edini, saj kar dve tretjini afriških držav za (sporazumen!) homoseksualen odnos predvideva sankcije.
(Ob)rezani Brokeback Mountain
Italijanski gledalci so imeli pred nekaj meseci izjemno priložnost, da si ogledajo film Gora Brokeback, zgodbo o močnem prijateljstvu med dvema strejt kavbojema. Vsaj tako so si stvar zamislili na Rai Due, kjer so brez slabe vesti iz filma izrezali dva ljubezenska prizora (ja, tudi tistega v šotoru). Pristojni so obljubili predvajanje celotnega filma in se opravičili za »napako«, ki naj bi nastala, ker so film najprej nameravali predvajati v popoldanskem času. Zakaj se niso obregnili tudi ob prav tako nazorne prizore heteroseksualnega seksa v istem filmu, pa seveda ne vedo povedati.
Mavrični Finci
Finska nacionalna LGBT organizacija SETA in Združenje finskih mavričnih družin sta posneli izobraževalni DVD o mavričnih družinah, ki je namenjen predvsem strokovnjakom, ki se ukvarjajo z otroki, ter učencem osnovnih in srednjih šol. Trenutno se ustvarjalci filma dogovarjajo o predvajanju na finski nacionalni televiziji, več o projektu pa si lahko preberete tu.
Izgubljena lezbična zgodovina
V zagrebškem Študentskem centru je bila do decembra na ogled zanimiva likovna razstava Helene Janečić »Snaše«. Slike so realističen, čeprav izmišljen prikaz intimnih in seksualnih razmerij med ženskami, lezbijkami v Slavoniji, ki so naslikane pri opravljanju vsakdanjih kmečkih opravil. Gre za prikaz nečesa, kar je, kot pravi avtorica, izgubljeno iz koletivnega spomina. Avtorica je s tem želela opozoriti na neraziskanost lokalne zgodovine lezbištva, z avtobiografskim pristopom – na slikah namreč pozirata avtorica in njena partnerka – pa je pokazala, da danes do te izgubljene zgodovine lahko pristopamo le preko fikcije.
Kdo služi na račun aidsa?
V zadnjem času je po elektronskih poštnih nabiralnikih tistih, ki se aktivistično ali znanstveno ukvarjajo z vprašanjem aidsa, krožilo vabilo aids fondacije Elisabeth Taylor, ki je naslovnike vabilo na deveti kongres fondacije. Malce je začelo smrdeti v tistem delu pisma, kjer je bilo zapisano, da bodo vse potne in nastanitvene stroške povrnili – vendar le največ štirim predstavnikom ene organizacije. Ti pa morajo plačati le registracijo – 350 ameriških dolarjev. Vse skupaj je seveda nateg … in bogisigavedi koliko nedolžno-naivnih duš je plačalo registracijo za kongres, ki se nikoli ne bo zgodil. Dobrodošli v enaindvajseto stoletje: cerkev v Afriki s prepovedjo kondomov vrši genodic, na zahodu pa na račun istega problema služijo ne samo farmacevti, pač pa tudi fiktivni borci proti aidsu.
Homokavst spet v zobeh
V septembru je bila v Zagrebu kot uvod v Queer Zagreb otvorjena razstava Homokavst, ki je pred leti gostovala tudi v Sloveniji. Queer Zagreb je pozval Ministrstvo za izobraževanje, naj srednjim šolam priporoči ogled razstave, ti pa so njihovo prošnjo zavrnili, češ da je razstava nestrokovna, ker ne upošteva dejstva, da je bila homoseksualnost v času nacizma razumljena kot bolezen in kriminalno dejanje. Hkrati so zapisali, da je razstava heterofobična, saj sporoča, da so drugi zaporniki v koncentracijskih taboriščih izolirali homoseksualne zapornike. Ministrstvo meni, da avtorji razstave, ki so jo pripravili v Muzeju holokavsta v Washingtonu, sploh ne poznajo zgodovine holokavsta.
Kajenje bolj zdravo od homoseksualnosti
Domnevno ugledna psihologa, doktorja Paul in Kirk Cameron, sta prišla do revolucionarnega odkritja. Kajenje zmanjša vašo pričakovano starost največ do sedem let, homoseksualnost pa kar za štiriindvajset! Raziskavo sta izvedla na Danskem in Norveškem, kjer naj bi poročeni heteroseksualci v povprečju umirali med 74 in 77 letom, poročeni geji in lezbijke pa med 51 in 52. Zakaj bi torej obsojali kajenje in sprejemali homoseksualnost, se sprašujeta cenjena doktorja, ki menita, da bi zato morali otroke v šoli še bolj kot na nevarnosti kajenja opozarjati na nevarnosti homoseksualnosti. No, po zaslugi vrlih psihologov nam je zdaj končno jasno, zakaj na sceni nikoli ni videti nikogar čez petintrideset.
