Novice od tu

»Neprimerna« Salome

SalomeUstvarjalci oddaje Piramida na TV Slovenija so dvakrat povabili Salome v goste. A Salome nikoli ni nastopila v oddaji, saj so njeno sodelovanje tudi dvakrat zavrnili. V medijih je bilo moč prebrati, da so ustvarjalci oddaje sprva menili, da bi Salome lahko popestrila oddajo, tik pred nastopom pa zaključili, da za oddajo ni primerna. Škuc LL, Legebitra, DIH in Lingsium so na TV Slovenija naslovili prošnjo po pojasnitvi, zakaj Salome ni primerna za nastop v oddaji, a odgovora nikoli niso prejeli. Je pa na naša vprašanja o tem za Narobe odgovorila Salome sama.

Kdo te je poklical po telefonu in ti razložil, da ne boš sodelovala v Piramidi? Kakšen razlog so navedli?

Poklicala me je redaktorica Natalija Gorščak. Klicali so me že oktobra, ko oddaja sploh še ni bila na sporedu. Nastopiti bi morala decembra, vendar so potem oddajo odpovedali, ker je sodelovanje v oddaji odpovedala poslanka Cveta Oražen. Pred tem je namreč v Piramidi nastopil Zmago Jelinčič in Cveta Oražen je nastop odpovedala zaradi njegovega nestrpnega govora. Ne razumem sicer, zakaj niso našli zamenjave za gospo poslanko … Potem so me spet poklicali in vprašali, če bi nastopila devetega januarja. Privolila sem v sodelovanje. Tako v prvem kot v drugem primeru so po televiziji vrteli reklamo, da bom gostja v Piramidi. Potem, ko je bilo že vsaj 4 dni jasno, da bom gostja v oddaji, me je ponovno poklicala Natalija Gorščak in me povabila na kavo. Mislila sem, da grem po teme, o katerih bomo razpravljali v oddaji. A so mi v uredništvu Piramide povedali, da me bodo spet prestavili. Zakaj? Je kaj narobe z mano? Ali morda s Piramido? Kot vsak normalen človek sem sodelovanje zavrnila za vedno.

Ampak v medijih je pisalo, da so te zavrnili, češ da si “neprimerna” za oddajo. Je to res?

Uradno mi je bilo rečeno, da sem ponovno prestavljena, ampak iz celotnega konteksta je bilo jasno, da se jim zdim neprimerna in da je direktiva za to prišla od zgoraj, ne od ljudi, s katerimi sem se menila po telefonu.

Kako pa je bilo takrat, ko so te prvič poklicali po telefonu in te prosili za sodelovanje? So ti razložili, zakaj so izbrali prav tebe in zakaj bi te radi imeli v oddaji?

Redaktorica je izrazila željo, da bi bila v oddaji zato, da bi jo popestrila in jo naredila simpatično.

Praviš, da si se na Piramido že pripravljala in da si prav za to priložnost izdelala posebno obleko? Iz čiste radovednosti: koliko denarja in energije je šlo v nič?

Na Piramido sem se pripravila profesionalno, tako kot se za nacionalno RTV spodobi. Sešila sem si eleganten kostim iz blaga Kavalli in si naredila čevlje. Želela sem ugajati vsem – babicam, mamicam, mladim in starim. Za kostim sem dala 280 eurov, za čevlje pa 170 eurov. Ampak saj ne gre za denar! Gre za nesramno in grdo ravnanje z mano. Kličejo te, potem pa te imajo za norca. Ampak v življenju se vse zgodi … Težko bom sprejela še kakšno sodelovanje z RTV, ker me je strah, da se to ponovi. Če je to politično ali homofobično dejanje … to pa oni vedo. Demokracija? Za vsako rit šiba raste (smeh).

Na lanski Paradi ponosa si predstavila svoj prvi singel “Igra”. Napovedala si tudi svoj CD – kdaj bo izšel?

V svetu glasbe sem nova in stvari niso take, kot sem mislila na začetku. Plošče se ne da posneti v dveh mesecih. Februarja bom v studiu posnela še pet pesmi, zato zdaj pridno vadim petje. Kdaj bo izšel CD, ne vem, boste pa o tem gotovo obveščeni. Sicer pa bom 25. marca v klubu K4 organizirala “Rozavizijo” in takrat vam bom z veseljem odpela nove pesmi. Ta Rozavizija bo nekaj posebnega in nepozabnega, zato vljudno vabim vse geje, lezbijke, biseksualce, transvestite in transeksualce, pa tudi kakšnega strejta (smeh).

PriročnikaDiskriminacija na delovnem mestu

Znan gostinski lokal je istočasno odslovil pet natakarjev z utemeljitvijo, da so geji. To je bil edini razlog, ki ga je navedla lastnica gostinskega obrata, ki je bila z njihovim delom sicer povsem zadovoljna. Odslovljeni natakarji se niso mogli pritožiti, saj so delali brez pogodbe.

Zgornja zgodba je le izmed mnogih, ki so objavljene v dveh priročnikih – Ukrepi proti diskriminaciji v zaposlovanju za sindikate in Ukrepi proti diskriminaciji v zaposlovanju za delodajalce. Priročnika je konec lanskega leta predstavilo društvo Škuc LL v okviru programa Equal »Partnerstvo za enakost«. Avtorica priročnikov Tatjana Greif  opozarja, da je diskriminacija na osnovi spolne usmerjenosti na delovnem mestu neprepoznana in nevidna. To pa seveda ne pomeni, da ne obstaja. Društvo Škuc LL zaradi tega izvaja posebne delavnice za sindikate in delodajalce, hkrati pa do aprila letos z vašo pomočjo iščejo lezbijkam in gejem prijazne delodajalce .

 

 Homofobija ni kul!

Organizacija Amnesty International je v zadnjem obdobju na svojo agendo postavila tudi vprašanje diskriminacije na osnovi istospolne usmerjenosti. Domači Amnesty se je na to odzval s projektom Ljubezen je ljubezen, v okviru katerega sta februarja izšla brošura in plakat Homofobija ni kul! Brošura je izobraževalne narave, kot učni pripomoček pa je namenjena za uporabo v šolah in mladinskih centrih.

 

 

Ponatis CD-roma »Različnost bogati – ne siromaši«

Izšel je ponatis CD-roma »Različnost bogati – ne siromaši« , ki ga po nekaterih srednjih šolah v Sloveniji že uporabljajo za razpravo o homoseksualnosti. Ponatis je nekoliko drugačen od originala. Slovenski verziji je zdaj dodana še angleška različica vsebine, hkrati pa je na CD-romu moč dobiti tudi slovensko in angleško elektronsko verzijo knjige Alenke Švab in Romana Kuharja Neznosno udobje zasebnosti: Vsakdanje življenje gejev in lezbijk, ki je lansko leto izšla pri Mirovnem inštitutu.

 

 

Legebitra je zmagala!

Aprila lansko leto se je Društvo informacijski center Legebitra prijavilo na javni razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Njihova prijava je bila junija zavrnjena, saj so na ministrstvu menili, da so sredstva, ki so jih v okviru programa Equal podelili organizaciji Škuc LL, zadostna za reševanje vseh vprašanj, ki se tičejo istospolno usmerjenih. Legebitra se je na takšno odločitev pritožila, češ da omenjeni razlog ne more biti vzrok za zavrnitev, saj je Škuc LL druga pravna oseba, ki je sredstva dobila na nekem drugem mednarodnem razpisu, ne pa na tem, na katerega se je prijavila Legebitra. Po več kot štirih mesecih neuspešnih pogajanj se je Legebitra odločila še za tožbo pred upravnim sodiščem, ki je februarja letos razsodilo v prid Legebitri in zahteva od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da rezultate razpisa razveljavi. Legebitra je torej zmagala.  Legebitra pa je zmagala tudi na natečaju za najboljše projekte nevladnih organizacij s področja okolja, človekovih pravic in razvojne pomoči, ki ga je pripravilo britansko veleposlaništvo. Nagrado so dobila za vzpostavitev virtualnega varnega prostora za GLBT.

 

Lado BizovicarLado, al’ si ti al’ nisi ti?

Gospodiču Odvezane Vezalke – Ladu Bizovičarju – je pisala gledalka s Hrvaške in ga pobarala, kaj si misli o odgovoru hrvaškega gejevskega aktivista, ki je na vprašanje, kdo je najbolj seksi moški na svetu, odgovoril, da je to Lado Bizovičar. »Če bi imel bog ime, bi mu bilo ime Lado.« Ladov  odgovor je bil uglasben – skupaj z Mio Žnidarič je za celotno »gej komjuniti« zapel Al’ si ti al’ nisi ti moj ljubi. A ker se je na koncu pesmi s hrbtom obrnil stran od gledalcev in se priklonil tako, da je pomolil rit proti kameri, so to gesto nekateri razumeli kot skrajno homofobično. Priporočamo jim, da si tudi sami odvežejo vezalke in kravate in zadihajo s polnimi pljuči.

Progresivna slovenska politika v OZN

Leta 2004 je Velika Britanija na zasedanju Komisije OZN za človekove pravice podala pobudo, da naj komisija obravnava tudi diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti. Britansko izjavo je podpisala tudi Slovenija. Leta 2005 je podobno izjavo podala Nova Zelandija. Opozorila je, da je potrebno spolno usmerjenost uzakoniti kot status, ki naj bo zaščiten pred možnostjo diskriminacije. Tudi to izjavo je Slovenija podprla, prav tako kot tudi lanskoletno norveško izjavo o spolni usmerjenosti. Slovenija tako vsaj v OZN vodi progresivno politiko človekovih pravic, čeprav doma na tem področju še kako škripa.

EurogamesDomača ekipa na Eurogames

Med 12. in 15. julijem letos bodo v Antwerpnu v Belgiji potekale 11. igre Eurogames. Geji in lezbijke, biseksualci in transseksualci, interseksualci in queer osebe iz cele Evrope se bodo pomerili v enajstih športih: badminton, bovling, ples, hokej na travi, nogomet, golf, tek, plavanje, tenis, odbojka in wrestling, na izbiro pa bo tudi demonstracijski šport tajski boks. Iger se bo udeležila tudi slovenska reprezentanca. Pripravlja jo sekcija Out in Slovenija, ki deluje v okviru Društva za integracijo homoseksualnosti. Za več informacij o udeležbi slovenske reprezentance pišite na info@outinslovenija.com, več o Eurogames pa si lahko pogledate tu in v naslednji številki Narobe.

 

 Zavrnitev azila

Dva geja s Kosova, stara 25 in 30 let, sta junija lansko leto zaprosila za azil v Sloveniji. Doma sta zaradi svoje spolne usmerjenosti utrpela nasilje, bila posiljena, družinski člani pa so jima grozili, da ju bodo ubili. Slovenska država je njuno prošnjo za azil zavrnila kot neutemeljeno. Škuc LL si skupaj s skupino pravnikov prizadeva, da bi jima bil status azilanta vendarle podeljen.

Rupel nima izkušenj s homo porokami

V začetku januarja je bil na obisku v Srbiji slovenski zunanji minister Rupel. Po predavanju na Fakulteti za politične študije so mu novinarji zastavili vprašanje, kakšne so njegove izkušnje z zakonom, ki Slovencem omogoča sklepanje homoseksualnih porok. Rupel je odgovoril: »S tem nimam nobenih izkušenj«, nato pa so, kot piše Vreme, sledile salve smeha. Njegov gostitelj Drašković je ob tem dodal, da še ni dokazano, »da bi dva moška lahko rodila otroka, čeprav se po vsem svetu prizadevajo, da bi bilo to možno.« Za pobruhat.

Tags from the story
Written By
More from Roman Kuhar

Uvodnik: Dogodek, ki ga ni bilo

»Judith Reisman pride k nam,« mi je z nekakšno utrujenostjo na obrazu...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja