Obseg testiranja na HIV kljub ozaveščanju premajhen

NIJZ LP 2014

Nacionalni inštitut za javno zdravje je (končno) objavil letno poročilo o okužbi s HIV-om za leto 2014. Čeprav so lani nekateri napovedovali, da bo število novih diagnoz rekordno visoko, s čimer naj bi presegli 55 novih diagnoz iz leta 2011, se to vendarle ni zgodilo. A številke niso vzpodbudne, saj je bilo prijavljenih 48 diagnoz okužbe s HIV-om,  največ po letu 2011 in na istem nivoju kot v letu 2008, ko je številka prvič presegla 40 primerov. Za primerjavo: pred petnajstimi leti je bilo prijavljenih 13 novih diagnoz, pred desetimi, ko je bil zaznan nenaden poskok, pa 38.

Ti podatki seveda ne odražajo pogostosti vsakoletnih novih okužb (incidence), temveč zgolj t. i. prijavno incidenco, torej odkrite primere, saj je diagnoza pogosto postavljena šele leta po okužbi. Zanesljivih ocen incidence okužb s HIV-om pri nas, žal, nimamo. Od 48 novih diagnoz jih je bilo 44 med moškimi, tri med ženskami in prvič tudi ena med transspolnimi osebami.

Od 44 moških je bila diagnoza postavljena pri 32 MSM (moških, ki seksajo z moškimi), pri dveh je šlo za prenos okužbe s heteroseksualnimi spolnimi odnosi z ženskami iz držav z visoko prevalenco, pri enem pa pri injiciranju drog. Devet moških ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno od skupin z višjim tveganjem. Dve ženski sta se najverjetneje okužili s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, ena pa pri vbrizgavanju prepovedanih drog.

Najvišja incidenčna stopnja novih diagnoz je bila zabeležena v murskosoboški zdravstveni regiji, medtem ko je bila v desetletju pred letom 2014 ta najvišja v ljubljanski regiji. Največ primerov novih diagnoz je bilo med moškimi, starimi med 30 in 39 let, v isti starostni skupini pa je bilo tudi največ diagnoz med MSM.

Pri 58 % na novo diagnosticiranih HIV-pozitivnih oseb je bila diagnoza okužbe zelo pozna, prizadetost imunskega sistema pa tako huda, da bi te osebe že morale prejemati protiretrovirusna zdravila.

Za aidsom je v lanskem letu zbolelo 16 oseb, pri vseh pa je bila okužba s HIV-om prepoznana šele lani. Najpogostejše indikatorske bolezni ob diagnozi aidsa so bile sindrom propada zaradi HIV-a, pljučnica pneumocystis in kandidaza. Zaradi aidsa so umrle tri osebe.

Delež poznih diagnoz in obolevnost za aidsom jasno kažeta, da je obseg testiranja na HIV kljub ozaveščanju pri nas premajhen. Redno, predvsem pa pravočasno testiranje večjega števila posameznikov in posameznic bi lahko upočasnilo epidemijo v Sloveniji, saj se osebe s prepoznano okužbo zdravijo s protiretrovirusnimi zdravili in virusa načeloma ne morejo prenašati na druge osebe. Pravočasna oziroma čim zgodnejša diagnoza pa pomeni tudi uspešnejše zdravljenje in daljšo življenjsko dobo posameznika oziroma posameznice s HIV-om.

Pa še podatek za 2015; v prvi polovici letošnjega leta je bilo prijavljenih 19 primerov novih diagnoz in trije oboleli zaradi aidsa.

Vir:
Tags from the story
Written By
More from Mitja Ćosić

Največ okužb doma

Sevi virusa, ki so povzročili epidemijo HIV-a v Sloveniji, so bili k...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja