Pogovor z Gregoryjem Woodsom

Vstop v vojsko in poroka z narednikom? Bedarija!

Gregory Woods, profesor, kritik in pesnik iz Nottinghama (Anglija), je prišel v Slovenijo ob predstavitvi antologije sodobne evropske gejevske poezije Moral bi spet priti (Lambda). Posebej za Narobe je stekel tudi pogovor, katerega prvi del je objavljen tule, v naslednji številki tiskane revije pa bo izšel še drugi del.

Ali nismo dandanes priče nekakšni paradoksalni situaciji: pravno se situacija za glbtq ureja, po drugi strani pa še nikoli ni bilo toliko homofobičnega nasilja?

Točno. Več ljudi, s katerimi sem se te dni pogovarjal, pravi, da se navkljub raznovrstnim liberalizacijam – najbrž zaradi večje glbt-vidnosti – homofobično nasilje povečuje. Tudi v Britaniji je tako. Šolska igrišča so za mlade geje najnevarnejši kraji. Zato je govorjenje, da je kar naenkrat vse v redu in da se položaj ne more poslabšati, zgrešeno. Takšno poslabševanje sem izkusil že sam: za časa epidemije aidsa je šlo vse navzdol in dvignil se je velik val sovraštva. In nobenega razloga ni, da se to ne bi ponovilo – zaradi kateregakoli razloga.

Nekateri se bojijo t. i. razmaha islama. Gre tu za rasizem?

V resnici je govora o tem, da so edini storilci homofobičnih napadov npr. v Nemčiji muslimani. Ja, po mojem gre za rasizem. Seveda imajo muslimani problem, ki nastaja med njimi in njihovimi verskimi besedili, a v tem so enaki kristjanom.

Glbt-gibanje najbrž potrebuje več od tega, kar predlagajo konservativci s Sullivanom na čelu – poroke in vstop v vojsko in stvar bo zaključena.

To je absurdno. Ta pozicija mi nikoli ni bila jasna. Da bi ti bil edini cilj vstop v vojsko in poroka z narednikom … Življenje ima gotovo še kakšen drugačen smisel.

Leta 1998 ste postali prvi univerzitetni profesor gejevskih in lezbičnih študij v Združenem kraljestvu. Takrat je konzervativna poslanka Ann Widdecombe zapisala, da ste »fenomenalna potrata javnega denarja«.

Res. Takrat je bila notranja ministrica vlade v senci. Moja univerza [Nottingham Trent; op. AZ] me je želela povišati v najvišji akademski naziv in ugotovila, da če to želi, me bo morala imenovati za profesorja gejevskih študij, kajti to sem poučeval in to sem raziskoval. S tem niso imeli kakšnih težav, je pa sprožilo precej publicitete, saj gre za eno tistih stvari, v katerih desnica prepozna vse sorte norosti. Vabili so me na veliko radijskih intervjujev – televizij akademski svet nikoli ni preveč zanimal – in na mnogih je bilo prvo vprašanje: »Torej, vi ste postali profesor gejevskih in lezbičnih študij. Le kaj bo naslednje? Ali se obeta tudi profesorura nekrofilije?«

So povpraševali tudi po pedofiliji?

Ne, pedofilije niso privlekli na plano, nekrofilijo pa večkrat. In rekel sem jim: »Seveda, zakaj pa ne! Univerze obstajajo za študij česarkoli, in če je tema zanimiva – le zakaj ne.« Dobil sem tudi nekaj pisem verskih blaznežev, ki so mi pošiljali sezname odlomkov iz Biblije, ki naj jih preberem, in nekaj pisem ekstremnih desničarjev. Bili so pač jezni, ti ljudje so ves čas jezni, zanje je to pač način življenja.

woods

Woods na predstavitvi antologije Moral bi spet priti z urednikom antologije Branetom Mozetičem (levo) in avtorjem intervjuja Andrejem Zavrlom (desno). Foto: Lawrence Schimel

Ob razpravi o moškem romantičnem prijateljstvu sva za Gregoryjem iz zgodovine književnosti prešla še v osebno zgodovino:

Enega najintenzivnejših odnosov sem imel s svojim sostanovalcem, s katerim sva štiri leta živela skupaj in je bil strejt. Tudi on je Anglež in ker smo zavrta rasa, je zelo pomagalo, ker sva bila veliko časa pijana. Nikoli nisva seksala, a zame je bila to ena najmočnejših izkušenj sploh. Tega nikdar nisva ubesedila. Ne morem reči, da je šlo za gejevsko zvezo, ker to ni bila – zanj.

Je bila za vas?

Vsekakor je šlo za odnos, ki ga je povsem določalo moje gejevstvo, in je vključeval željo. Moj prijatelj je to vedel in me ni le dražil. Hočem reči: šlo je za resen, intenziven, ljubeč odnos, za katerega sem prepričan, da je bil erotičen za oba, čeprav ni bil aktivno seksualen – za soočanje s tem pa nimamo jezika, ne psihoanalitičnega ne političnega. Zato sklepamo kompromise z jezikovnimi izrazi, ki jih imamo. Queer je prišel pozneje in morda bi bil to uporaben termin, čeprav se včasih zdi tako nejasen.

Andrej Zavrl
Written By
More from Uredništvo

Klub Tiffany / Kulturni center Q: Tedenski napovednik 23.02.2015

LFU – Adrienne Rich: O lažeh, skrivnostih in molku II. Lezbično-feministična univerzavas v...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja