Nanizanka, ki v zadnjem času najboljše prikazuje kulturno raznolikost in populacijo LGBT
ZDA, 2015–
Ideja: Lily Wachowski
Scenarij: Lily Wachowski, Lana Wachowski, J. Michael Straczynski
Režija: Lily Wachowski in Lana Wachowski, James McTeigue, Tom Tykwer, Dan Glass
igralci_ke: Daryl Hannah, Naveen Andrews, Terrence Mann, Jamie Clayton, Ami Ameen, Max Riemelt, Brian J. Smith, Tina Desai, Tuppence Middleton, Doona Bae, Freema Agyeman.
Skoraj ni ničesar, kar izpod peresa sester Wachowski, ne bi bilo odlično, provokativno in nam dalo misliti. V nanizanki Sense8 spremljamo zgodbo osmih naključnih oseb (Rileya, Willa, Sun, Capheusa, Wolfganga, Kale, Lita in Nomi) iz sedmih različnih držav in kontinentov, ki govorijo šest različnih jezikov. Ti se v nekem trenutku zavejo, da imajo empatsko, ‘telepatsko’ sposobnost čutenja in vživljanja v druge, sposobne_i so tudi komunikacije z njimi, s tem pa tudi prenašanja svojega znanja, veščin in izkušenj, odtod naslov ‘sense8′ (lahko bi rekle_i, čutečih osem).
Teh sposobnosti se počasi ozavestijo ob nenadni izkušnji (videnju) ženske, z imenom Angelica (Daryl Hannah), pri čemer se jim razkrije zadnje trenutke njenega življenja. Ko se med med seboj počasi začnejo spoznavati in komunicirati, si tudi pomagajo ter delijo svoje znanje in izkušnje. Ko se sprašujejo, kako je sploh lahko prišlo do tega in kaj jih povezuje, se v nekem trenutku zavejo prisotnosti še enega ’empata’, Jonasa Malika (Naveen Andrews). Ta zanje ve prek Angelice (angel) in jim želi pomagati, tako pri razumevanju tega, kdo so, kako in zakaj so se vzpostavile povezave med njimi, kakor jih tudi zaščititi pred podobnim ’empatom’, Šepetalcem (Terrence Mann), ki vodi organizacijo za empate_inje. Zaradi njega si je Angelica vzela življenje, saj ni želela biti nasilno rekrutirana v njegovo organizacijo.
Jonas empate_inje ozavesti, da so nekateri_e empati_nje med seboj povezani v grozde, nekateri empati_nje pa obstajajo izven grozda. Empatom_injam, ki so povezane_i v grozde, je lažje stopiti v stik in se med seboj srečevati, medtem ko se morajo empati_nje izven grozda med seboj ‘poklicati’ oziroma začutiti drug drugega. Ko pa se enkrat med seboj povežejo, gre vse lažje in hitreje. Poleg obiskovanja med empati_njami obstaja tudi možnost, da med seboj ‘delijo’ (share). Natančneje, obiskovanje pomeni vizualno projekcija drug drugega in komunikacijo na ravni zavesti, delitev pa pomeni, da empat_inja ‘zasede’ telo drugega in z njim_njo deli svoje izkušnje, znanje in govori tudi tuje jezike.
To tudi omogoči eno najbolj zanimivih in provokativnih idej oziroma scen, ko se ljubijo med seboj oziroma, ko začutijo, da so prisotne_i ob tistih, s katerimi so povezane_i in imajo ti spolne odnose, s tem pa imajo spolne odnose tudi one_i z njimi … Provokativno pa je, da so v takšnih primerih zgodi, da se homoseksualne osebe ljubijo kot, da bi bili v heteroseksualnem odnosu in obratno, heteroseksualne osebe se ljubijo z nekom, ki je istega spola in s katerim so v empatični povezavi.
V tem smislu se natančneje navezujem na sceno, ki so jo nekatere_i poimenovale_i kar poliseksualna ‘orgija’ šestih članov grozda. Precej očitno pa se postavi vprašanje, kako je to možno, saj je nekatere gledalce_ke, vključno z mano, precej začudila možnost spolnega odnosa med osebami, ki nimajo kompatibilne spolne usmerjenosti, saj so bile_i v seksualno izkušnjo vpleteni tako Nomi, kot Wolfgang in Lito, ki si med seboj, v romantičnem in seksualnem smislu, ne delijo podobnosti. Nato pa se mi je utrnilo, da se to lahko zgodi le, če so vse_i junaki_inje pravzaprav panseksualni_e in temu je ustvarjalka nanizanke Lana Wachowski na eni od tiskovnih konferenc nanizanke tudi pritrdila. Za panseksualne osebe pa velja, da jih privlačijo vse_i ljudje ne glede na njihov spol tako, da je za omenjeni grozd osmih junakov_inj to tudi najbolj logična spolna usmerjenost.
A tisto, zaradi česar ima nanizanka izjemno privlačnost ni le panseksualnost in neke vrste telepatske, -empatične sposobnosti likov, ampak tudi raznolikosti zasedbe, zgodb LGBT, ki jih nanizanka tematizira. Tako imamo opravka s transspolnim likom Nomi Marks (Jamie Clayton) in gejem, igralcem, Litom Rodriguezom (Miguel Angel Silvestre). Omembe vredna je tudi zatrta hči mogočnega seulskega poslovneža Sun Bak (Doona Bae). V nanizanki pa sledimo tudi simpatičnemu Capheusu van Dammu (Ami Ameen) iz Nairobija, ki skrbi za bolno mamo (aids), roparju Wolfgangu Bogdanovu (Max Riemelt) iz Berlina, Kali Dandekar (Tina Desai), farmacevtki iz Mumbaja, ki naj bi se poročila z moškim, ki ga ne ljubi, policistu Willu Gorskemu (Brian J. Smith) iz Chicaga, ki ga preganjajo spomini na nerešen primer iz otroštva, in islandski DJ-ki, Riley Blue (Tuppence Middleton), ki živi v Londonu.
V nanizanki tako skoraj ni lika, ki ne bi bil tako ali drugače zanimiv in vreden obravnave, a za nas so najbolj pomembni trije: Nomi (ki je potrdila spol s hormonsko terapijo) je transspolna hekerka, aktivistka in blogarka, ki živi v San Franciscu s svojo punco Amanito (Freema Agyeman). Že začetek je obetaven, ko ju v flashbacku vidimo na neki paradi ponosa in Amanita Nomi brani pred svojimi prijateljicami, ki jo napadejo zaradi njenega zagovarjanja politike opuščanja navajanja kratice LGBT, češ, da naj bi oznake razdvajale, namesto združevale. To, da Amanita zagovarja Nomi, to spravi jok, češ, da je še nikoli nihče ni zagovarjal ali branil in da je zato že tisti dan vedela, da jo bo ljubila do konca življenja.
Kakor smo že dejali, je Nomi politično zelo aktivna, in v svojih idejah subverzivna do te mere, da jo išče celo policija. Ker so kaj kmalu ugotovile_i, da ima emaptične sposobnosti, so jo želele_i nasilno ‘utišati’, rekoč, da ima neko možgansko anomalijo in kar naj bi odpravile_i z operacijo. A čez čas se je ugotovilo, da je tudi zdravnik, ki jo je hotel operirati, del Šepetalčeve organizacije za rekrutiranje empatov_inj.
Za Šepetalčevo (mednarodno raziskovalno in medicinsko) organizacijo čez čas prav tako ugotovimo, da se ukvarja z raziskovanjem človeškega genoma in genetskih mutacij, ki so vzrok za izjemne sposobnostim določenih ljudi (emaptov_inj). Na koncu, v zadnjem delu, se prav Nomine računalniške in hekerske sposobnosti izkažejo za pomembne pri povezovanju emaptov_inj in deljenju njihovih izkušenj.
Ob vseh Nominih prigodah ji Aminita ves čas stoji ob strani in ji pomaga, zato ves čas ostajata eden najbolj trdnih parov, ki mu uspe preiti vse doline in hribe. Na Netflixovi predstavitvi nanizanke je igralka, ki upodablja lik Nomi povzela, kar je najbolj revolucionarno pri tem liku: »Še nikoli nismo bila priča transspolnemu liku v filmu ali nanizanki, katere_ga zgodba ni vključevala tranzicije …. Nomi je prvi tak lik. Njena zgodba nima nobene zveze s tem, da je transspolna oseba. Je zgolj takšna, kot je. Živi svoje življenje … je zaljubljena, ima službo, je celovita oseba, ki je potopljena v ta čudoviti grozd, v katerem se nihče ne ozira na to, da je transspolna oseba. Je človeško bitje.«
V nanizanki sledimo tudi izrednemu, simpatičnemu geju, Litu Rodriguezu španskemu (oz. baskovskemu) igralcu v limonadah, ki hodi s Hernandom (Alfonso Herrara) v Mexicu Cityu. Ima tudi soigralko in hkrati prijateljico Danielo, ki jo javnosti predstavlja kot svoje dekle. Vsi trije, Lito, Hernando in Daniela so dobri prijatelji in druženje v troje brez predsodkov jim je v veliko zabavo. Vendar pa Danielo oblega tudi bivši fant Joaquin, ki je hkrati tudi producent limonade, v kateri igrata Lito in Daniela. Vse postane veliko bolj umazano in nasilno, ko Joaquin odkrije resnico, da je Lito gej. Joaquin grozi, da bo Lita razkril javnosti, zato se Daniela, zaradi katere je Joaquin sploh odkril, da je Lito gej, odloči, da bo Lita obvarovala javnega razkritja in se poročila z Joaquinom, kljub temu, da sta Lito in Hernando odkrila, da je Joaquin do nje nasilen. Hernanda Litova strahopetnost, da dopusti, da druge_i trpijo zaradi njegove kariere, odvrne do te mere, da z njim prekine razmerje.
Nato spremljamo Litovo neznosno pogrešanje Hernanda, njegovo razkritje pred drugim moškim (natakarjem), da je gej. Nazadnje pa se odloči obiskati Danielo in Joaquina. S pomočjo Wolfganga fizično obračuna z Joaquinom in mu tudi pove, da je njegovega izsiljevanja konec, saj mu je povsem vseeno, če celemu svetu razkrije, da je gej. Joaquin prizna poraz in Danielo spusti, nato pa se Lito v modricah pojavi pri Hernandu, in pove, da mu njegova kariera in slava nič ne pomenita brez najpomembnejšega v njegovem življenju, to pa je Hernando, njegova ljubezen. Hernando ga seveda sprejme nazaj in je nanj izjemno ponosen.
Kot feministki pa mi je izredno zanimiv ter navdušujoč tudi lik Sun Bak (Doona Bae), tihe, a odločne hčere mogočnega seulskega poslovneža in vzhajajoče zvezde v underground kickboxing svetu (za to ima posebej najetega mojstra). A tisto, kar navdihuje, in je že skoraj pozabljena tema, je, da se odloči sprejeti tvegano in visoko nepravično žrtev za svojega očeta oziroma očetovo podjetje. To je pod drobnogledom policije zaradi poneverjanja in davčne utaje podjetja, ki jo je zakrivil sin. Stoično se odloči sprejeti krivdo in oditi zapor. Spremljamo njen odhod v zapor in njeno bivanju s sojetnicami: s svojo tiho dostojanstveno, pravičniško držo naredi velik vtis na nas, hkrati pa pomaga ‘šibkejšim’ sojetnicam, kar še poveča že tako pozitiven vtis na gledalce_ke. Oče pod pritiskom krivice, ki jo je nase sprejela hči, končno sprejme edino pravilno odločitev in se odloči policiji priznati resnico. A podel sin, inscenira smrt svojega očeta, zato da bi se rešil krivde in zapora. Na tem mestu se Sunjina zgodba te sezone konča, zato z nestrpnostjo pričakujemo nadaljevanje tudi njene zgodbe.
Za konec se poigrajmo še z enim vprašanjem, ki ga odpira nanizanka in na katerega bo morda odgovorila naslednja sezona, ki se začne to jesen. Ali ima lahko empat_inja več kot eno spolno usmerjenost? Zdi se, da so individualnost in razlike med karakterji empatov_inj v nanizanki pravzaprav moč celotnega grozda. Čeprav so morda spolno fluidne_i na podlagi združevanja v grozdu, pa vseeno ostaja neka ‘predgrozdna’ usmerjenost glede njihove romantične ali čustvene želje. Zato se bo morda izkazalo, da nekatere empate_inje romantično in čustveno bolj privlači drugi spol (v hetero-romantičnem smislu), isti spol (homo-romantičnem), več kot en spol (bi-romantičnem), noben spol (a-romantičnem) ali vsi spoli (pan-romatničnem smislu), pri čemer nas bo vsak_a od emaptov_inj opomnil_a, da ta transcendira stereotip o tem, kako naj bi panseksualna oseba izgledal_a, deloval_a in/ali ljubil_a. Pa tudi, da je človeška spolnost bolj kompleksna, kakor bi si mislile_i, spolna usmerjenost pa ne vezana zgolj na spol.
Zaradi vsega naštetega si Sense8 zasluži tako našo pozornost kot pohvalo za bolj realističen pristop k transspolnim in homoseksualnim likom ter pogum za raziskovanje spolne identitete zunaj okvirov binarnega razmišljanja ter nenazadnje odkrivanja potencialov priznanja t. i. romantične ali čustvene usmerjenosti.
Vir:
