Londonski vohun (London Spy, Združeno kraljestvo, 2015–)
Ustvarjalec in scenarist nanizanke: Tom Rob Smith
Režiser: Jakob Verbruggen
Igralci_ke: Ben Whishaw, Jim Broadbent, Edward Holcroft, Samantha Spiro, Charlotte Rampling, Mark Gatiss, Harriet Walter
Nanizanka Londonski vohun je povsem spodobna vohunska zgodba, čeprav se ne more denimo primerjati z ameriško vrhunsko nanizanko Američani (Americans, 2013–), ki prikazuje življenje vohunk_ov z vsem njihovimi skrivnostmi, napetostjo in angstom, ki prežema njihov vsakdan. A tisto, zaradi česar predstavljamo nanizanko Londonski vohun, je osrednja istospolna ljubezenska zgodba, okoli katere se vse dogaja, čeprav je ozadje vohunska zgodba.
V nanizanki imamo opraviti z ljubezenskim razmerjem med Dannyjem (Ben Whishaw), ki dela kot skladiščnik, in skrivnostnim Alexom (Edward Holcroft). Ta je zelo redkobeseden, pogosto neoseben in zelo malo razkrije o sebi: izvemo le, da je bil izjemen študent, ki je začel univerzo obiskovati že pri 15-ih letih (da je nadpovprečen v matematiki), zaposlen v investicijski banki, starši pa naj bi bili mrtvi. A kljub tem osnovnim podatkom se skrivnostnost okoli njega še poglablja, čeprav Danny Alexu pove vse o sebi, Alex ostaja molčeč. Izvemo pa, da je prvič resno zaljubljen in sploh v kakršnem koli odnosu.
V maniri, da je Alex prvič resno zaljubljen, se Alex in Danny nekega večera ob ognju pogovarjata o tem, ali obstaja nekaj takšnega kot je prava ljubezen in duša dvojčica. Alex se sprašuje, kakšna je sploh matematična verjetnost, da najdeš takšno dušo ter še bolj, da jo prepoznaš in sprejmeš kot takšno ter z njo ostaneš do konca življenja? Danny pa tako kot vedno odprto, spontano in entuziastično odgovori, da bi Alex lahko bil njegova duša dvojčica in da zakaj ne bi tega tako sprejel, če pa sta tukaj in zdaj zaljubljena drug v drugega. A Alex še naprej sprašuje, kako sploh prepoznati kaj, kakšna je ta duša in kakšen pomen ima to za nadaljnjo zvezo?
V svoji knjigi Koncepti ljubezni skozi zgodovino (MK, 2014) tudi sama govorim o tem, da ljudje velikokrat pojmujejo pravo ljubezen kot iskanje svoje duše dvojčice, tistega manjkajočega dela sebe, ki nas bo zapolnil, naredil celovite, izpolnjene in srečne. To pojmovanje izvira iz znanega mita, ki ga predstavi Aristofan v slavnem Platonovem delu Simpozij, po katerem naj bi Zevs ljudi prerezal na dvoje in od takrat dalje se duši dvojčici iščeta po celem svetu.
V tem delu Aristofan predstavi erotično željo kot željo, ki primarno ne prihaja iz telesa, ampak duše. Tako imamo na eni strani opraviti s telesno, na drugi pa z duševno združitvijo polovic, če naj bi dušo dvojčico prepoznali kot svojo pravo resnično polovico in ko bi se takšni polovički končno srečali, in če bi Hejfast hotel zvariti njuni telesi v enoto, kakor jima predlaga, bi to ponudbo zagotovo sprejela. Vendar pa slavna filozofinja Martha Nussbaum meni, da je to želja po nemogočem: »Naj ta dva zaljubljenca še tako goreče in še tako pogosto vstopata drug drugemu v telo, bosta vedno ostala dva. /…/ Toda ta nemogoča zgodba o spojitvi ali zvaritvi je vendarle preprostejši čudež kakor tisti, ki bi se moral zgoditi, če naj bi dva resnično postala eno.« (Nussbaum v Majerhold, 2014: 56).
O dilemi ali obstaja le ena prava oseba, opredeljena kot duša dvojčica, kako jo prepoznati, ali nato ostati skupaj do konca življenja in kaj bi to pomenilo za nadaljnji partnerski oz. ljubezenski odnos, se pogovarjata tudi glavna junaka nanizanke. Namreč, na nekem drugem mestu vidimo Dannyja, kako Alexa nagovarja, da naj si poišče še koga: kajti če obstaja le ena oseba za posameznika_ico in če to pomeni, da mora biti na primer oseba, kot je Alex, ki prej nikoli ni bil v nobenem odnosu, do konca življenja le z eno osebo, ali to ne pomeni, da je s tem ne le (lahko) prikrajšan za različne ljubezenske izkušnje, ampak tudi za osebno rast, ki mu jo vsak odnos ponuja?
Slednji pogovor spoznamo kot Dannyjevo reminiscenco na enega od prizorov z Alexom, ko je ta že mrtev, kar pa se zgodi že proti koncu drugega dela. Alexova smrt ima za nadaljnji potek ljubezenske zgodbe in želje velik pomen, saj to ne pomeni le, da imamo opraviti s t. i. tragično ljubeznijo, kjer odsotnost ljubezenskega objekta, željo po njem še povečuje in s tem tudi bolečino, ampak v tej zgodbi služi še za toliko večjo željo ugotoviti, kdo je Alexov_a morilka_ec in doseči pravico.
V nanizanki imamo opraviti še z eno nedokončano oz. neizživeto istospolno ljubeznijo. Namreč, ko izgleda ljubezenski odnos med Alexom in Dannyjem dovolj trden, Danny Alexa po osmih mesecih predstavi svojemu staremu prijatelju in zavezniku Scottieju (Jim Broadbent). Na srečanju Scottie Alexu razkrije marsikatero prigodo in anekdoto v zvezi z Dannyjem: kako sta se spoznala, kaj sta skupaj prestala ipd., a v zraku je pravzaprav čutiti, da je Scottie na Alexa ljubosumen in da do Dannyja čuti več kot zgolj prijateljstvo. Sicer pa je Scottie premožen, ugleden starejši moški, ki je Dannyju več kot zgolj prijateljski zaupnik, izgleda kot nekakšen očetovski lik, ki ga brani, varuje in ljubi.
In Scottijeva naklonjenost in ljubezen se še toliko bolj izkažeta, ko Alex čez nekaj časa nenadoma brez besed izgine. Danny čaka in čaka na njegov klic, večkrat ga čaka pred njegovim stanovanjem, vendar ga ne dočaka. Nekega dne pa dobi skrivnostno pošiljko s tremi ključi in naslovom. Odpravi se na naslov, sprehodi se po praznem stanovanju, nato gre na podstrešje, kjer se malo razgleda, najde poseben ključek USB s kodo in končno najde Alexa, umorjenega in zaklenjenega v veliki potovalni skrinji. Ko to vidi, zgrožen in v šoku pokliče policijo.
Na policijski postaji mu povedo, da Alexu sploh ni bilo tako ime, ampak da je šlo za Alistairja Turnerja, da je bil briljanten študent, ki je začel študirati na univerzi že pri 15-letih, da ni delal v investicijski banki ter da ima še vedno žive starše. Hkrati pa mu povedo, da Danny ni bil edini moški v Alexovem/Alaisterjevem življenju, kar pomeni, da so njegove besede, da naj si poišče še nekoga, očitno padle na plodna tla.
Danny je ob vseh novih informacijah precej zmeden in se sprašuje kaj je bilo to, kar sta imela. Še huje pa je, da ga policija jemlje kot glavnega osumljenca Alexovega/Alistairovega umora. Danny s policije pokliče Scottieja, da ga pride iskati in mu priskoči na pomoč. Ta mu zagotovi odvetnico_ka in mu pove, da je bil Alistair/Alex pravzaprav zaposlen kot vohun v MI6. Hkrati mu zaupa, da je bil pred 30. leti tudi sam zaposlen kot vohun v MI5 in da ga je to pripeljalo skoraj na rob samouničenja, saj je hotel storiti samomor.
Med tem ko Danny raziskuje Alexovo smrt, ga pokliče tudi skrivnostni par, ki se predstavi kot Alistarijeva starša, vendar se mu zdita za starša preveč odtujena in jima ne verjame. Odpeljeta ga v graščino izven Londona, katere lastnica in lastnik sta Frances (Charlotte Rampling) in njen mož Charles (Nicolas Chagrin). Frances se predstavi kot Alistairjeva mama in Dannyju pove, da ta ni bil niti gej niti nedolžen, ampak zelo izurjen v igranju različnih spolnih vlog.
Seveda, ker imamo opraviti z vohuni_kami in vohunsko zgodbo, vidimo, da so ti pripravljene_i za svojo nalogo narediti marsikaj, tudi na področju spolnosti. A vseeno za vohuna ni bolj nevarnega kot, če se iskreno zaljubi, kar se Alexu/Alistru tudi zgodi in kar ga stane celo življenja.
Kakor že rečeno, ko Danny razpleta uganko Alexovega umora, mu Scottie ves čas nesebično in požrtvovalno stoji ob strani, kar se mu v nekem trenutku celo obrestuje, saj mu Danny na koncu le prizna, da tudi njega ljubi. A ko bi Scottie lahko končno užil Dannyjevo ljubezen, se, presenetljivo, obesi in spet imamo opraviti z neuslišano oziroma odsotno ljubeznijo. Iz tega stališča bi lahko celo rekli, da imamo v Londonskem vohunu na delu opraviti z dvorsko tragično ljubeznijo, ki ob odsotnosti ljubljenih bitij še močneje deluje in pozvanja v glavnih junakih, kot bi sicer, zato je iz tega stališča nanizanka Londonski vohun nedvomno vredna ogleda.
A tisto, kar je vseeno malo bolj problematično, je sama vohunska zgodba. Na primer, precej neverjetno se namreč na koncu razkrije, da Frances, ki se predstavlja kot Alistairjeva mati, to pravzaprav ni, ampak prek njega uresničuje svoje mladostne sanje, znanje in veščine, ki so ji bile kot ženski onemogočene. Namreč, da bi lahko postala vrhunska vohunka. Neverjetno se prav tako zdi, da bi se biološka mati odpovedala svojemu otroku za njegovo boljšo prihodnost oz. da bi ga nekdo uporabil za svoje neizživete ambicije in bi sama pri tem sodelovala.
Upamo, da bo naslednja sezona ponudila tako boljšo in bolj napeto kriminalno zgodbo kot večjo igralsko zagnanost, nastavke za to nedvomno ima, ko se bosta Danny in Frances podala v zgodbo razkrivanja resnice o početju obveščevalnih služb različnih vlad, o njihovih številnih manipulacijah in neskončnih lažeh ter kaj vse so pripravljene storiti, da resnica ne bi prišla na dan.
