»Ženska se ne rodi, ženska to postane«*: kako sem bila socializirana v deklico/žensko

Ženska. Ena beseda, en izmišljen skupek črk, ki v veliki meri oblikuje življenje oseb. Ženska. Sem jaz ženska? Zakaj? Ker se je tako odločil_a zdravnica_k ob hitrem pogledu mojega mednožja v prvih minutah mojega življenja? Ker je bilo tako zapisano v prenatalni diagnostiki, temelječi na mešanici družbenih sistemov, ki so oblikovali medicino in družbo skozi vsa tisočletja? Ženska? Kaj pomeni biti ženska? Vagina? Dolgi lasje? Krilo? Roza barva? Kuhinja? Čustvenost in pomanjkanje intelektualnih sposobnosti? Vitko, privlačno, sposobno telo? Bela polt? Zmožnost rojevanja prenašalcev nacionalnih simbolov in dominantnih diskurzov? Sužnja državi?

Na vsa vprašanja nimam odgovorov, niti na večino, pa vendar mi družba govori, da se moram počutiti in obnašati kot ženska. V sistemu, ki v tolikšni meri temelji na biološkem determinizmu in patriarhatu, seveda tudi v mojem življenju ni manjkalo »navodil« in napotkov za življenje prave ženske; osebe, s katerimi sem odraščala, vrtec, šola, mediji, prijatelji_ce, trgovina, vsakodnevno življenje … vsi aspekti, prepojeni s spolnimi vlogami in ospoljenimi telesi; vsaka interakcija, temelječa na spolih, vse to naj bi me oblikovalo v pravo žensko.

Čeprav ni zaželeno, pa vendar sem imela privilegij izobraževanja in samorefleksije, pri čemer sem imela, in še vedno imam možnost prevpraševati lastno spolno identiteto in lastno konstrukcijo spola. In še vedno se mi poraja vprašanje, kaj pomeni biti ženska? Kaj me naredi žensko? Kaj je tisto, zaradi česar se počutim kot ženska? Depriviligiranost? Možnost steklenega stropa, dvostopenjske krivulje in manjšega plačila pri zaposlitvi? Doživljanje seksizma; subtilnega ali neposrednega? Mizogine opazke in komentarji, ko se sprehodim od doma do trgovine? Za razliko od zgornjih, na ta vprašanja imam odgovore: JA, seveda, to doživljam, saj me družba vidi kot žensko.

Poistovetim se z besedami Kate Bornstein, ki sem jih poslušala v Brightonu letos februarja:

»Nisem moški. Nisem ženska. Od vseh opcij sem bila vedno najraje punca (girrrl) in to girrrl s tremi r-ji. To telo sem ustvarila, je moje telo, telo punce (girrrl), moje je. Me to naredi moškega? Me to naredi žensko? Definitivno nisem moški, torej kaj sem? Ne vem kako biti punca, in zagotovo ne vem, kako biti fant. Po 37 letih poskušanja biti moški in po skoraj 8 letih poskušanja biti ženska sem prišla do zaključka, da nobeno ni vredno vsega tega truda. Veliko ljudi misli, da je vredno vseh teh težav in to mi da misliti: ‘Zakaj?’ Ne govorim o transspolnih osebah, govorim o vseh. Tako zelo sem radovedna, kakšen je občutek, ko veš, da si moški. Povejte mi, kako je? Prosim povejte mi, saj nikoli nisem zaspala z občutkom, da vem, kako je biti ženska?«**

Spolna identiteta tako kompleksna, večdimenzionalna stvar, pa vendar me vsi_e prepričujejo, da je to nekaj najbolj samoumevnega in preprostega. Sedim v kavarni in tipkam tale spis; oseba pri sosednji mizi zavpije »Kajneda, mlada dama?«, v trenutku se obrnem, saj se mi zdi, da kliče mene. Mlada dama? Jaz? Naj to vzamem kot kompliment? Kot vsakodnevno ospoljanje mojega telesa? Ne vem.

Stojim v hodniku lokala, pred mano dvoje vrat, na levih vratih slika osebe v hlačah in nad njo črka M, na desnih vratih oseba v krilu (ali z ogrinjalom za super junakinjo; slika je črna tako da se ne razloči) in nad njo črka Ž. Vse, kar sem imela namen storiti, je olajšati mehur; pa vendar je pred mano sklop odločitev, vrata od mene zahtevajo odgovore na vsa zgornja vprašanja; kam naj grem? Me osebe, ki stojijo poleg mene prepoznajo kot, da spadam v sobo z vrati Ž ali M? Bom kršila družbeno normo, če izberem napačna vrata? Bom sankcionirana?

Torej, »ženska se ne rodi, temveč to postane«. Sem postala ženska? Mi je »uspelo«? Hočem biti ženska? Ne vem. Ne vem, če bom kadarkoli vedela, pa kaj?

__________________________________________________

Viri:

de Beauvoir, S. (2013), Drugi spol. Ljubljana: Krt.

Sešek, K. (2016), Kate Bornstein: O moških, ženskah in nas ostalih – 18. 2. 2016, Brighton, Anglija. Dostopno na: http://transakcija.si/index.php/2016/03/01/kate-bornstein-o-moskih-zenskah-in-nas-ostalih-18-2-2016-brighton-anglija/ (6. 3. 2016).

* (de Beauvoir, 2013).

** (Sešek 2016: O moških, ženskah in nas ostalih – 18. 2. 2016, Brighton, Anglija.)

Tags from the story
Written By
More from Katja Sešek

Mednarodna zaščita na podlagi spolne usmerjenosti in/ali identitete

Po statističnih podatkih Ministrstva za notranje zadeve RS je bilo v letu...
Read More