Legebitrin strokovni posvet letos na temo “Staranje s hivom – zagotavljanje kakovosti življenja starejših oseb, ki živijo s hivom”

Osebe s hivom so nekoč umirale mlade; danes z virusom živijo in se starajo.

Na zdaj že tradicionalnem Legebitrinem strokovnem posvetu, ki ga vsako leto posvečamo različnim temam, povezanim z epidemijo hiva v Sloveniji, smo tokrat tematizirale_i staranje s hivom. Staranje s hivom je v zadnjih nekaj letih vedno bolj vidna tema, saj se populacija oseb, ki živijo s hivom, stara, »s staranjem pa se ne pojavljajo le izzivi, s katerimi se nasploh soočajo starejši, temveč tudi sinergijske posledice staranja in življenja s kronično in stigmatizirano okužbo, kar pomeni ne le več zdravstvenih težav, pač pa tudi socialne in psihološke posledice življenja s hivom, ki na žalost pri nas nikakor niso zanemarljive,« pravi Mitja Ćosić, vodja letošnjega Legebitrinega posveta.

Več kot tri desetletja so minila, odkar smo se v Sloveniji srečale_i s prvimi primeri aidsa. Pojav bolezni so spremljali senzacionalizem in strah, osebe z aidsom in hivom pa so se soočale ne le z neozdravljivo in smrtonosno boleznijo, temveč pogosto tudi z nerazumevanjem in zavračanjem družbe, svoje okolice oziroma tistih, ki so za njihovo bolezen vedele_i. Tragične zgodbe, pa tudi zgodbe o pogumu in človečnosti, o katerih nam pripovedujejo tiste_i, ki so jim bile_i priča, so zaznamovale prvo obdobje epidemije hiva, čas, ko je bila diagnoza hiva zlovešča napoved neizpolnjene prihodnosti.

Benjamin Collins, dolgoletni hiv aktivist in direktor International HIV Partnerships iz Londona, organizacije, ki predstavlja platformo za vzpostavljanje trajnih partnerstev in zavez med prizadetimi skupnostmi, izvajalkami_ci storitev na področju skrbi, raziskovalkami_ci, mednarodnimi organizacijami, predstavnicami_ki korporacij in predstavnicami_ki vlad po vsej Evropi, Srednji Aziji, Bližnjemu Vzhodu in Severni Afriki, je poudaril pomen senzibilnega pristopanja k staranju s hivom, predvsem v smislu upoštevanja tega, da si s hivom na neki ravni vedno sam_a in se sam_a soočaš z neštetimi vprašanji. Marsikaj se je spremenilo s prihodom učinkovitih zdravil sredi devetdesetih let, novo zdravljenje je pokrajino aidsa iz obsodbe na smrt spremenilo v pokrajino upanja. Napredek pri zdravljenju okužbe je doživel nesluten razvoj, ki dandanes osebam s hivom omogoča, da živijo zdravo in polno življenje.

Toda za uspešnim razvojem zdravil in posledično bolj zdravim življenjem oseb s hivom se še vedno skrivajo številne stiske, žalostne zgodbe posameznic_kov, družbena stigmatizacija in diskriminacija oseb s hivom, revščina, socialna izolacija in slabo zdravje posameznic_kov, ki s živijo s hivom, pa tudi njihovih bližnjih.

Gabriele Turel in Tomaž Vovko, specialista infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana sta predstavila uspešnost zdravljenja hiva v Sloveniji ter pomen celostne oskrbe oseb s hivom. Obenem pa sta tudi ona poudarila, da bo za potrebe starejših potrebno poskrbeti, saj se populacija stara in da smo se že srečale_i s primeri diskriminacije pri dostopu do socialno varstvenih storitev starejših oseb s hivom.

Osebe s hivom se še vedno bojijo, da bodo zaradi okužbe izločene iz svojega socialnega okolja, deležne slabših storitev, da ne bodo našle partnerke_ja, da bodo žrtve nasilja in podobno. Na žalost se ne zgodi redko, tudi pri nas ne, da se te bojazni uresničijo.

Da je bila tema posveta še kako aktualna, pričajo tudi številke. Celotna populacija oseb s hivom v Sloveniji obsega okrog 600 oseb, po podatkih Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pa se trenutno zdravi 183 oseb v starostni skupini 40–50 let, 118 oseb v starostni skupini 50–60 let, 61 oseb, ki so stare med 60 in 70 let, in 26 oseb, starejših od 70 let. Te osebe potrebujejo ali pa bodo v naslednjih letih potrebovale podporo in storitve pri soočanju s staranjem oziroma staranjem s hivom. Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, je dejal, da bi se znale pojaviti težave z dostopanjem do socialno-varstvenih storitev za starejše s hivom, predvsem za moški del te populacije, ki pa je prevladujoč, predvsem zaradi že obstoječega problema prezasedenosti kapacitet v njihovih zavodih zaradi relativno nizkega deleža zagotovljenih nastanitvenih mest za moške (20–30 %) na nacionalni ravni. Hkrati pa je poudaril, da bi v bližnji prihodnosti zagotovo bilo dobrodošlo, da se osebje v njihovih zavodih ponovno osvesti o napredku v zdravljenju in posledicah življenja s hivom.

Posvet je zaključila okrogla miza, na kateri je bilo govora o možnostih sodelovanj in povezovanj med različnimi akterkami_ji in resorji pri iskanju učinkovitih odgovorov na staranje slovenske populacije oseb, ki živijo s hivom, in zagotavljanju kakovostnega življenja starejših oseb s hivom.

Predsednica Legebitre, Lana Gobec je poudarila, da razume odziv raznolike strokovne javnosti na letošnji Legebitrin strokovni posvet kot mejnik na področju hiva in staranja predvsem v smislu sodelovanja relevantnih deležnikov na tem področju. »Srčno si želim, da bomo k naslavljanju potreb in izzivov starejših oseb s hivom pritegnile_i tudi druge organizacije in institucije. Samo skupaj lahko naredimo potrebno sistemsko spremembo, ki bo starejšim osebam s hivom zagotavljala dostojno življenje v tretjem življenjskem obdobju.«

Posvet je bil organiziran s finančno podporo Mestne občine Ljubljana ter sponzorstvom Medicopharmacia d.o.o. in GSK d.o.o.

Ostali prispevki: Uredništvo

Obama podpisal ukinitev zakona »Ne sprašuj, ne govori«

Ta podpis bo zavezoval, da bodo geji in lezbijke v ameriški vojski...
Preberi