Dvajset let mineva od ustanovitve organizacije Legebitra, ki deluje na področju človekovih pravic, človekovega duševnega, fizičnega in spolnega zdravja ter se zavzema za večjo izobraženost in pozitivne spremembe na teh področjih v okviru tematik LGBT.
Petega decembra je bil tako tudi formalen dogodek ob obletnici, ki je napolnil dvorano Poligona na Tobačni ulici. Čestitke in svoj pogled na svet je podelil tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič:
»[…]mislim, da so bila ključna leta, težka leta, ki smo jih, ki ste jih uspešno prebrodili. […] Ljudi ne delimo po ničemer.Nobene stigmatizacije, smo samo ljudje, ki živimo skupaj v skupini različnosti.«
Za naslednjo obletnico pa nas je vse povabil v mestno hišo, ker meni, da je tam bolj spodobno praznovati, in nam optimistično zaželel, da čez dvajset let organizacije+, ki bi nudile (edini) varen prostor osebam LGBT v družbi, ne bodo več potrebne.
Ne glede na to, v katerem prostoru smo bile_i, je bilo poskrbljeno za zabavo. Ansambel, oziroma Transambel, je odigral dve pesmi, ki ne le, da sta hitro šli v uho, ampak sta nosili tudi pozitivno sporočilo, blizu predvsem transspolnim poslušalkam_cem.
Začetki Legebitre
Začetki Legebitre segajo v leto 1998; od takrat pa se je marsikaj spremenilo.
Gobec je med drugim poudarila, da danes teme LGBT postajajo del vsakdanjega življenja in se o njih ne več poroča kot izključno šokantni novici ali škandalu. Izpostavila je tudi Certifikat LGBT prijazno, ki ga podeljuje Mestna občina Ljubljana in ga ima danes že 36 organizacij.
Kako težki so bili začetki, pa sta nam razkrila pobudnik in soustanovitelj Miha Lobnik ter dolgoletni predsednik Simon Maljevac v razgibanem intervjuju, ki je ob koncu požel glasen aplavz.
Legebitra, nam je zaupal Lobnik, je bila ustanovljena z veliko pomisleki. Njeni začetki segajo v devetdeseta leto, ko kakršnega koli »kramljajočega prostora«, namenjenega osebam LGBT ni bilo. Vse_i so živele_i bolj ali manj zaklozetirane_i, brez maske pa so zadihale_i le na nedeljskih žurih v K4.
Idejo za skupino, preko katere bi se lahko LGBT-osebe povezovale in družile, so dobile_i od Belgijk_cev, ki so takrat že imele_i podobno skupino, ki je delovala kot mladinska podporna skupina.
»Bila je ideja, da obstajajo skupine, da se dela tako, vendar smo vedeli, da moramo to narediti tako, da bo v našem prostoru oživelo.« – Miha Lobnik
Legebitra je bila na začetku projekt z naslovom »Alternativna spolna usmerjenost« pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Skupino, ki je projekt izvajala, je sestavljala le peščica ljudi, ki je skozi leta rasla in se iz začetnega projekta oblikovala v organizacijo, ki danes zaposluje 11 ljudi in sodeluje z okrog 60 prostovoljkami_ci.
Gobec je v svojem govoru dejala tudi, da je poslanstvo Legebitre »[…] izboljšati položaj in odnos do LGBT-oseb na različnih nivojih in področjih življenja v Sloveniji. Z zagotavljanjem varnega prostora in posredovanjem relevantnih in točnih informacij […] izobraževati in osveščati, hkrati pa s svojim delom opozarjati na neenakost v slovenski družbi.«
Poslanstvo, ki ga danes vidimo, in mu člani_ce sledijo, pa je bilo hkrati tudi del začetne vizije, t. j. ustvariti varen prostor za mlade osebe. Ta začetna vizija se je skozi leta prepletala s prihodom novih članic_ov in novih znanj, ki so se skozi leta generirala v svoje vrednote, na katerih današnja Legebitra deluje.
Na vprašanje, kako Legebitro vidita danes, je Simon Maljevac poudaril, da se Legebitra ni sama okrepila. Pomemben del, ki je vodil v uspešno organizacijo, je bilo sodelovanje z ostalimi neprofitnimi organizacijami in pomoč, ki so jim jo ponudile. Ob koncu je izrazil upanje, da bo Legebitra še naprej sodelovala z drugimi neprofitnimi organizacijami in tudi ponudila pomoč manj uveljavljenim.
»Zdaj upam, da bo ta platforma, ki je nastala, ki je močna, pomislila tudi na vse ostale. Tako kakor so tudi vsi, ko je potrebovala pomoč, pomislila nanjo. To je moje največje upanje za Legebitro.« – Simon Maljevac
