45 nebeških dni – VII. del

Na Narobe blog se vrača Filip. Prerastel je okvirje prvega avtobiografskega romana Rumeni lakasti čeveljci in zdaj poganja nove zgodbe izpod prstov avtorja Aleša Čakša. Celoten roman, ki bo vseboval tudi še ne objavljena poglavja, bo izšel predvidoma jeseni 2022. Do takrat pa lahko odkrivate Filipov svet vsak drugi četrtek vse do 1. septembra.

Na štop po Irski

Ker sta v naglici odvihrala od Briana, nista niti dobro razmislila, kam jo bosta najprej mahnila na poti po Irski. Vedela sta le, da bosta potovala z dvignjenim palcem. Cenejšega prevoza pač ni. V načrtu sta imela mesec dni potovanja po Irski in Severni Irski, v žepu pa sta imela še vsak po slabih 200 funtov. Katastrofa!

Filip je Flori predlagal, da skrajšata potovanje za 14 dni, a je bila gluha za njegove namige. Se bosta že znašla, je ves čas ponavljala. “Prav”, ji je odgovarjal Filip, “ampak znašla se boš ti, ne jaz”, ji je zabrusil nazaj. “Ti želiš en mesec potovati z manj kot 200 funti, to se ne bo izšlo”, jo je opozarjal. “Ah, ne skrbi no”, je ponavljala Flora, “znašla se bom in nama vselej priskrbela streho nad glavo”. “ To me pa prav zares zanima”, je godrnjal Filip.

Prijazna sivolasa gospa

Štop se je začel vse prej kot idealno, deževalo je in deževalo. Ni in ni nehalo. Premikala sta se po polžje, v dežju pač nihče ne ustavlja štoparjem. Še posebej ne fantu in punci, kvečjemu dvema lepoticama, če bi to kdo sploh lahko zaznal v divjih nalivanjih dežja.

Filip bi se usedel na avtobus, Flora je, v njenem slogu, vztrajala pri štopu. In je bilo po njeno. Več ur se nista premaknila. Do njiju je po nekaj urah, ko je na srečo vsaj dež čudežno prenehal, pristopil mlad fant s posebnimi potrebami. Štopala sta namreč ob domu za otroke z motnjami v razvoju. Fantič jima je prinesel pest bonbonov, da ne bosta lačna, je rekel, in se vrnil v zavetje institucije.

Flora se je topila zaradi fantove prijaznosti in si v usta stlačila dva bonbona, Filip ji je preostale izpulil, ker niti približno ni vedel, kdaj bosta spet dobila kaj za pod zob.

Po petih urah čakanja na mestu, neuspešnega dvigovanja palcev, se je pred njima ustavil manjši rdeč avto. Iz njega je samozavestno izstopila sivolasa starejša gospa in ju zaslišala, kdo sta in kam gresta. Zadovoljila bi se že z nekaj kilometri, sta ji odvrnila, a je vztrajala, da povesta, kam zares gresta. Ker sploh še nista vedela, kam bi šla, se je gospa kar sama odločila, da ju bo odpeljala domov.

_________________________________________________________

Foto: Jure Makovec

Avtor o avtorju

Že kot majhen sem vedel, da bom pisal, najprej kot novinar, potem pa … hm, morda celo knjiga. Leta 1996 sem na FDV diplomiral iz novinarstva, čez dve leti opravil še specializacijo iz komunikologije na University of Amsterdam.

Dolga leta sem delal kot novinar in urednik na Delu, predvsem sem pisal o šolstvu, tudi za Sobotno prilogo. Leta 2008 sem odšel na Finance in začel kmalu urejati modno in lifestyle revijo TRENDI. V tem času sem zelo od blizu spoznal svet modne industrije, ki me je zanimala tako močno, da sem lani spomladi ustanovil svojo modno znamko Alessio. S TRENDI sem končal, ko sem zapustil Finance in šel na samostojno pot.

Zdaj urejam lifestyle revijo Goodlife (izhaja z Delom) in časopis H.I.M. (Večer). Vmes sem naredil prvo kostumografijo za predstavo Artemisia, Srečanje, ki je doživela premiero leta 2021, in istega leta izdal avtobiografski roman Rumeni lakasti čeveljci. Vsebina se mi zdi nadvse primerna za bralke_ce Narobe.si. Morda si bi kdo lahko z mojim pisanjem pomagal_a, si odgovoril_a na kakšno vprašanje, ki jo_ga muči, se lažje odločil_a za homoseksualnost, bil_a bolj odločen_a na poti v življenje geja ali lezbijke.

Tags from the story
Written By
More from Aleš Čakš

Rumeni lakasti čeveljci – VIII. del

Objavljamo zgodbe iz avtobiografskega romana v nastajanju z naslovom Rumeni lakasti čeveljci...
Read More