45 nebeških dni – IV. del

Na Narobe blog se vrača Filip. Prerastel je okvirje prvega avtobiografskega romana Rumeni lakasti čeveljci in zdaj poganja nove zgodbe izpod prstov avtorja Aleša Čakša. Celoten roman, ki bo vseboval tudi še ne objavljena poglavja, bo izšel predvidoma jeseni 2022. Do takrat pa lahko odkrivate Filipov svet vsak drugi četrtek vse do 1. septembra.

Cirkus

Prispela sta v majhno mestece ob atlantski obali. Zazdelo se jima je, kot da sta na koncu sveta. Vse je bilo mirno, tiho, nebo temno sivo, slišala sta valove Atlantika, pripravljalo se je k dežju. Ko sta hodila proti cirkuškemu taboru, nista padala vznak od navdušenja. Tako pusto je bilo vse okrog njiju. Do tabora sta imela še nekaj minut hoje in goreče sta upala, da bosta takrat zagledala kaj bolj barvitega in živahnega, kot zgolj puste, sive ulice mračnega mesteca.

A sta si lahko kmalu oddahnila. Prispela sta do cirkusa. Skočila sta v zrak od navdušenja in z roko v roki stekla do velikanskega šotora, ki je zaradi močnih barv zasenčil temino mesta.

Svet v šotoru

Ko sta pritekla v šotor, sta naletela na divjanje nasmejanih in razigranih otrok, na sproščeno vzdušje odraslih ter starejšega akrobata, ki je zganjal vragolije na trapezu. Takoj so ju opazili in priletele so opazke, da sta od mladih prostovoljcev prispela zadnja. Nista se dala zmotiti, takoj sta začela spoznavati druge prostovoljce, zagrabila vsak svoje pivo in poskušala narediti karseda močan vtis.

Filip je še posebej rad izstopal in opozarjal nase. Ljudje so ga imeli radi, znali pa so mu tudi povedati, da včasih pretirava z zabavljaštvom in da bi se moral malo brzdati, ker da lahko deluje prenapeto in vsiljivo. Tega se je zavedal in se znal nadzirati, vendarle je rad ugajal. Flora pa se ni metala v ospredje, pozornost je zbujala s svojo prijaznostjo, nasmeškom do ušes in neverjetno energijo. V manj kot 24 urah se je vtisnila v srce otrok, prostovoljcev, cirkuških akrobatov in vodij cirkuške šole.

Filipa to ni preveč zmotilo, zapičil se je namreč v lepoto enega od dveh grških prostovoljcev. Ime mu je bilo Konstantinos Zouzoulas.

Zatresk na prvi pogled

Filipa so vodje cirkuške šole zadolžili, da je bedel nad porabo denarja otrok. Filip s svojim denarjem nikakor ni skrbno ravnal, za otroke pa se je bolj potrudil. A na začetku cirkuške šole ga ni zanimalo nič drugega kot Konstantinos. Oprezal je za njim, ga na skrivaj dolgo opazoval, spremljal vsak njegov gib. Konstantinos je bil visok, rahlo temnejše polti, čvrste postave. Znal je pokazati, da se zaveda, da je lep kot strela. To je Filipa še bolj vznemirjalo. Bil pa je, tako kot njegov prijatelj Yorgos, ves čas zadet od trave. Da je bil Filip čim več v družbi Konstantinosa, se jima je skoraj vsakič pridružil na džointu. Ko je bil Konstatinos zadet, sploh ni zaznal Filipovega osvajanja, samo režal se je.

Filip v bližini Konstantinosa ni maral Flore, dozdevalo se mu je, da je všeč tudi njej. Če se je želela pridružiti ritualu kajenja trave, jo je Filip odgnal, češ da želita Grka kaditi le z njim. A njima je bilo povsem vseeno, s kom kadita, samo da sta v svojem zadetem svetu.

__________________________________________________________

Foto: Jure Makovec

Avtor o avtorju

Že kot majhen sem vedel, da bom pisal, najprej kot novinar, potem pa … hm, morda celo knjiga. Leta 1996 sem na FDV diplomiral iz novinarstva, čez dve leti opravil še specializacijo iz komunikologije na University of Amsterdam.

Dolga leta sem delal kot novinar in urednik na Delu, predvsem sem pisal o šolstvu, tudi za Sobotno prilogo. Leta 2008 sem odšel na Finance in začel kmalu urejati modno in lifestyle revijo TRENDI. V tem času sem zelo od blizu spoznal svet modne industrije, ki me je zanimala tako močno, da sem lani spomladi ustanovil svojo modno znamko Alessio. S TRENDI sem končal, ko sem zapustil Finance in šel na samostojno pot.

Zdaj urejam lifestyle revijo Goodlife (izhaja z Delom) in časopis H.I.M. (Večer). Vmes sem naredil prvo kostumografijo za predstavo Artemisia, Srečanje, ki je doživela premiero leta 2021, in istega leta izdal avtobiografski roman Rumeni lakasti čeveljci. Vsebina se mi zdi nadvse primerna za bralke_ce Narobe.si. Morda si bi kdo lahko z mojim pisanjem pomagal_a, si odgovoril_a na kakšno vprašanje, ki jo_ga muči, se lažje odločil_a za homoseksualnost, bil_a bolj odločen_a na poti v življenje geja ali lezbijke.

Tags from the story
Written By
More from Aleš Čakš

45 nebeških dni – VI. del

Na Narobe blog se vrača Filip. Prerastel je okvirje prvega avtobiografskega romana...
Read More