45 nebeških dni – V. del

Na Narobe blog se vrača Filip. Prerastel je okvirje prvega avtobiografskega romana Rumeni lakasti čeveljci in zdaj poganja nove zgodbe izpod prstov avtorja Aleša Čakša. Celoten roman, ki bo vseboval tudi še ne objavljena poglavja, bo izšel predvidoma jeseni 2022. Do takrat pa lahko odkrivate Filipov svet vsak drugi četrtek vse do 1. septembra.

Drug svet

Newcastle je bil večinoma oblačen. Prostovoljci so spali v večjih vojaških šotorih, v spalnih vrečah in pokriti z odejami. Ponoči je bilo, čeprav je bil julij, skoraj pod ničlo. Čez dan pa največ 15 stopinj. A Filipu je bilo mestece všeč, predvsem zaradi morja. Jasno, da se v Atlantiku niso mogli kopati, morje ni imelo niti 10 stopinj, a za Filipa ima morje neizmerno moč. Na plaži pa je seveda užival že zato, ker se je sončil skupaj s Konstantinosom. Nekajkrat sta šla celo sama na plažo, Konstantinos je imel rad njegovo družbo, a Filip je vedel, da zgolj zato, ker mu je všeč kot človek, moški ga sploh niso zanimali, pravzaprav ga je zanimalo samo kajenje in biti ves čas karseda brez obveznosti.

Grka sta bila najbolj lena med prostovoljci, Flora in Italijanka Paola pa med najbolj zagretimi ‘delavkami’, pa tudi najbolj dejavni pri cirkuških veščinah. Filipa te niso kaj prida zanimale, raje se je pogovarjal z otroki, spremljal njihovo igro in se družil z vodjami cirkusa, ki so bili vsi po vrsti zanimivi, posebni osebki. Padel je v popolnoma drug svet.

Cirkusant Mike

Osrednji lik cirkuške šole je bil Mike. Obvladal je skoraj vse, kar je v cirkusu treba obvladati, razen živali, teh v tem cirkusu ni bilo. Bil je tudi prvovrstni zabavljač, zelo inteligenten, psihologijo človeka je imel v mezincu, se je pa kaj kmalu izkazalo, da je ženskar. Med prostovoljkami je oko hitro vrgel na Floro. Mike ji je bil sicer strašno zanimiv kot človek, kot moški pa ne preveč, je bil vendarle že v letih.

Mike je bil všeč tudi Filipu, res je bil posebnež. V družbi z njim je čas tekel hitreje. Pa ni bil zgolj zabavljač, z njim si lahko razvijal dolge, pametne in koristne debate. Zaradi njega je bil newcastleski cirkus zares doživetje posebne vrste.

Pisana druščina prostovoljcev

Filipa je počasi nehalo razganjati zaradi Konstantinosa, se je pa rad z njim hecal, za kaj drugega Grk tudi ni bil. Zdaj je bilo Filipu tudi vseeno, če bi se Konstantinos zagledal v Floro, ki se je še kar trudila okrog njega. A je tudi Flora hitro obupala. Kajenje trave je bilo pač vse, kar je Grka zares zanimalo. Dolgčas pravzaprav.

Manj dolgočasno pa je bilo Filipu v družbi Nemke Haike, ki se je vrtela okrog njega in spuščala signale, da ji je všeč. Filip se ni dal zmotiti, tudi ji ni povedal, da je gej. Zabaval se je, ko se je naprezala, da bi ji vračal ‘osvajalsko’ pozornost. Tudi provociral jo je z lažnimi namigi, a Haike ni bila zabita, malo igre mačke z mišjo je očitno prijalo tudi njej.

Kjerkoli je Filip že bil, v bližini cirkuškega šotora je bilo vedno slišati krohotanje veselih Flore in Paole, nekaj prostovoljcev, denimo Norvežan in tudi Irec Brian, pa so bili silno tihi in v svojem svetu. A kot skupina so vendarle delovali složno, povezano, pa tudi vsi po vrsti so se razumeli z otroki, ki so jih seveda najbolj zanimale predvsem cirkuške atrakcije.

_________________________________________________________

Foto: Jure Makovec

Avtor o avtorju

Že kot majhen sem vedel, da bom pisal, najprej kot novinar, potem pa … hm, morda celo knjiga. Leta 1996 sem na FDV diplomiral iz novinarstva, čez dve leti opravil še specializacijo iz komunikologije na University of Amsterdam.

Dolga leta sem delal kot novinar in urednik na Delu, predvsem sem pisal o šolstvu, tudi za Sobotno prilogo. Leta 2008 sem odšel na Finance in začel kmalu urejati modno in lifestyle revijo TRENDI. V tem času sem zelo od blizu spoznal svet modne industrije, ki me je zanimala tako močno, da sem lani spomladi ustanovil svojo modno znamko Alessio. S TRENDI sem končal, ko sem zapustil Finance in šel na samostojno pot.

Zdaj urejam lifestyle revijo Goodlife (izhaja z Delom) in časopis H.I.M. (Večer). Vmes sem naredil prvo kostumografijo za predstavo Artemisia, Srečanje, ki je doživela premiero leta 2021, in istega leta izdal avtobiografski roman Rumeni lakasti čeveljci. Vsebina se mi zdi nadvse primerna za bralke_ce Narobe.si. Morda si bi kdo lahko z mojim pisanjem pomagal_a, si odgovoril_a na kakšno vprašanje, ki jo_ga muči, se lažje odločil_a za homoseksualnost, bil_a bolj odločen_a na poti v življenje geja ali lezbijke.

Tags from the story
Written By
More from Aleš Čakš

Rumeni lakasti čeveljci – XIV. del

Objavljamo zgodbe iz avtobiografskega romana v nastajanju z naslovom Rumeni lakasti čeveljci...
Read More