Evropska poslanka mag. Mojca Kleva je v evropskem parlamentu članica medstranskarske skupine LGBT, kar pomeni, da se med drugim še posebej prizadeva za dosledno spoštovanje človekovih pravic LGBT-oseb v EU. Nas pa veseli tudi dejstvo, da – kot je razvidno na sliki – prebira tudi Narobe. Za Narobe blog je povzela aktualno evropsko dogajanje, povezano z LGBT.
Prihodnost LGBT pravic v EU
Evropski parlament je prejšnji teden organiziral okroglo mizo o prihodnosti LGBT pravic v Evropski uniji, katere sem se kot članica medstrankarske skupine LGBT tudi udeležila.
Po raziskavi ILGA-Europe iz leta 2009 so kar v 86 svetovnih državah kriminalizirali istospolne odnose med odraslimi osebami in v sedmih od teh kot ukrep uvedli smrtno kazen. V EU je stanje sicer boljše, saj obstaja zakonska prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, kar določa tudi 21. člen Listine EU o temeljnih pravicah. Vendar pa se pogosto izkaže, da je 21. člen na milost in nemilost prepuščen interpretacijam posameznih držav članic. Vodja enote Evropske Komisije za temeljne pravice in otrokove pravice, Emmanuel Crabit, je zagotovil, da bo Evropska Komisija države članice, v primeru neustrezne zakonodaje, naslovila tudi individualno.
Kljub temu pa je dejansko stanje nasilja in diskriminacije LGBT oseb v Evropi še vedno zaskrbljujoče. Boj proti diskriminaciji je trenutno sestavni del notranjih in zunanjih politik EU, žal pa uresničevanje teh politik pogosto trči ob nacionalne meje držav članic. Tako mnoge evropske države, v primeru, da se par preseli, ne priznavajo pravic istospolnim parom in družinam, ki so jih le-te pridobile in uživale v svoji matični državi. Istospolne poroke in z njimi povezane pravice, ki so trenutno možne v Belgiji, Španiji ter na Švedskem in Nizozemskem tako v drugih državah članicah EU niso priznane. To je eden od glavnih problemov, na katere so opozorili aktivisti na okrogli mizi.
Evropski parlament je v svoji resoluciji o homofobiji v Evropi leta 2007 pozval h koncu prepovedi parad ponosa, do česar pa še vedno prihaja. Primer je Hrvaška, na kar smo člani medstrankarske skupine LGBT tudi opozorili pri sprejemanju Hrvaške v EU. Evropski parlament je v poročilu zapisal, da spodbuja hrvaške oblasti, naj si še naprej prizadevajo za boj proti vsem oblikam diskriminacije, naj izvajajo zakonodajo proti diskriminaciji ter odločno obravnavajo primere zločinov iz sovraštva, sovražnega govora, rasističnih groženj in nestrpnosti do etničnih in LGBT manjšin ter, da je močno zaskrbljen zaradi nasilja nad udeleženci parade ponosa lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT) v Splitu 11. junija 2011 in zaradi nezmožnosti hrvaških oblasti, da bi zaščitile udeležence; poziva hrvaške oblasti, naj temeljito raziščejo storjena kazniva dejanja in kazensko preganjajo storilce ter oblikujejo strategije za preprečevanje podobnih dogodkov v prihodnosti; poziva hrvaške oblasti, naj čim prej sprejmejo in izvajajo akcijski načrt za boj proti homofobiji. Hkrati je zaprosil Evropsko Komisijo, da zagotovi svobodo gibanja istospolnih parov znotraj držav EU na podlagi načela medsebojnega priznavanja. Zakonsko izenačitev pravic na teh področjih bi lahko dosegli s spremembami treh evropskih direktiv, ki urejajo področje prostega gibanja EU državljanov in državljank, vprašanje azila in združitve imigrantskih družin. Ravno na teh področjih bo Evropski parlament delal v naslednjih dveh letih.
EU bo v naslednjih letih finančno podprla nevladne organizacije in se osredotočila na omejitev sovražnega govora in ustavitev njegove trivializacije. ILGA-Europe je na okrogli mizi evropske institucije pozvala k vzpostavitvi enotnega evropskega časovnega LGBT načrta (roadmap), ki bo služil kot osnova in orientacijska točka za nadaljnje politike in opazovanje trenutnega stanja. ILGA je izrazila tudi nujnosti sprejetja Anti-diskriminacijske Direktive, ki jo je Evropska Komisija predlagala že leta 2008 in bi ukinila diskriminacijo na podlagi starosti, invalidnosti, vere, prepričanj in spolne usmerjenosti na vseh področjih znotraj dosega EU. Njeno sprejetje je trenutno ustavljeno zaradi neusklajenih mnenj držav članic in dejstva, da je bila Direktiva med Poljskim predsedovanjem postavljena na stranski tir.
Nenazadnje, člani medstrankarske skupine LGBT smo na začetku plenarnega zasedanja v mesecu decembru poslali pismo Evropskemu sodišču za človekove pravice, v katerem, med drugim, pozivamo k obsodbi predloga zakona, o katerem bo glasoval mestni svet Sankt Petersburga v Rusiji in, ki govori o prepovedi javnega govora o lezbičnih, gejevskih in trans temah.
Svobodno gibanje istospolnih parov in družin znotraj EU ter omejitev homofobnega sovražnega govora in porast transfobije bosta v naslednjih letih gotovo prioriteti evropskih instituciji, saj so to kršitve, ki že desetletja predstavljajo osrednje mesto v mednarodnem pravu človekovih pravic in čas je, da jim končno posvetimo pozornost, ki si jo zaslužijo.
mag. Mojca Kleva
Več:
