Februar, mesec zgodovine LGBT

»Vsi, ki smo odkrito geji in lezbijke, živimo in pišemo zgodovino svojega gibanja. Nismo nič bolj – in nič manj – herojke_i kot sufražetke in abolicionistke_i 19. stoletja, organizatorke_i dela, Freedom Riderke_si, demonstrantke_i pred Stonewallom in okoljevarstvenice_ki 20. stoletja. Smo navadni ljudje, živimo svoja življenja in poskušamo, kot je dejala aktivistka za državljanske pravice, Dorothy Cotton, ‘popraviti tisto, kar ni prav’ v naši družbi.« — Senatorka Tammy Baldwin[1]

Skupnost LGBT je kljub vsem preprekam in nasprotovanjem prehodila dolgo pot v boju za enakost in družbeno podporo njenim članicam_om. Boja sicer še zdaleč ni konec, vendar je prav, da se vsako leto ponosno ozremo nazaj in vidimo, kako daleč je skupnosti že uspelo priti.

Praznovanje skupnosti LGBT

Junija praznujemo mesec ponosa oz. “Pride Month”, ki izvira iz ZDA. Ta mesec je namenjen prepoznavanju vpliva, ki ga ima skupnost LGBT na družbo, in sicer na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.[2]

Vsako leto že dosežene cilje skupnosti LGBT slavi tudi mesec zgodovine LGBT. Mesec je namenjen poudarjanju in praznovanju zgodovine in dosežkov lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb.[3]

V Sloveniji mesec zgodovine LGBT, tako kot v nekaterih drugih evropskih državah, praznujemo februarja, v Berlinu se praznuje maja, v Kanadi, Avstraliji in ZDA pa ga praznujejo oktobra. [4]

Začetki

Zahvaljujoč Roneyju Wilsonu, srednješolskemu učitelju zgodovine v Missouriju, v ZDA od leta 1994 mesec oktober posvečajo praznovanju in izobraževanju o zgodovini skupnosti LGBT. Mesec oktober so izbrale_i, saj je v ZDA 11. oktobra nacionalni dan razkritja oziroma “Coming Out Day”.[5]

Ker je ta mesec, pa naj bo to oktober ali februar, posvečen praznovanju dosežkov skupnosti LGBT, je prav, da pogledamo, kaj vse je skupnost LGBT že dosegla v Evropi oziroma v Sloveniji in kje je še prostor za izboljšave.

Sprejemanje LGBT-oseb v Evropi

V okviru Evropske komisije je bila leta 2019 izvedena raziskava o percepciji manjšin v EU. Ena izmed manjšin, katere položaj v družbi so raziskovale_i, je tudi skupnost LGBT. Ugotovile_i so, da 76 % Evropejk_cev meni, da bi morale_i geji, lezbijke in biseksualne osebe imeti enake pravice kot heteroseksualne osebe. To je 5 % več kot leta 2015, ko je tako menilo 71 % Evropejk_cev. Ta odstotek se po državah razlikuje. Na prvem mestu je Švedska z 98 %, na zadnjem pa Slovaška z 31 %. Slovenija je nekje na sredini – 64 % prebivalk_cev meni, da bi morale_i istospolno usmerjene_i in biseksualne osebe imeti enake pravice kot heteroseksualne osebe.[6]

72% Evropejk_cev pravi, da ni nič narobe s seksualnim razmerjem med dvema osebama istega spola, 69 % pa jih verjame, da bi morala biti poroka med osebama istega spola legalizirana po celotni Evropi.[7]

Glede transspolnih oseb 59 % Evropejk_cev meni, da bi morala biti ureditev takšna, da bi si te osebe lahko spremenile dokumente, tako da bi se ti ujemali z njihovo spolno identiteto. 46 % pa se jih strinja, da bi morali uradni dokumenti dopuščati tretjo možnost (X ali O) poleg ženskega in moškega spola.[8]

Po mnenju večine Evropejk_cev bi morali učni načrti v šolstvu vsebovati informacije o raznolikosti na področju spolne usmerjenosti (71 %), transspolnosti (65 %) in interspolnosti (65 %).[9]

Pravice LGBT-oseb v slovenskem pravu

Večinska sprejetost pripadnic_kov skupnosti LGBT se odraža tudi v pravu. V Sloveniji še vedno ni popolne enakopravnosti skupnosti LGBT, kar pomeni, da LGBT-osebe tudi pravnoformalno nimajo vseh pravic, ki jih ima ostalo prebivalstvo.

Pravno razmerje med istospolnimi pari ureja Zakon o partnerski zvezi  v povezavi z Družinskim zakonikom. Zakon o partnerski zvezi prepoveduje skupne posvojitve za istospolne pare, prav tako pa po zakonu tem parom ni dostopna oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP). [10]

Dostopa jima ne omogoča niti Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, saj ta določa, da sta do postopkov OBMP upravičena moški in ženska, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in ki glede na izkušnje medicinske znanosti ne moreta pričakovati, da bi dosegla zanositev s spolnim odnosom, in jima ni mogoče pomagati z drugimi postopki zdravljenja neplodnosti.[11]

Z izjemo teh dveh prepovedi ima partnerska zveza, sklenjena ali nesklenjena, torej zveza dveh oseb istega spola, na vseh pravnih področjih enake pravne posledice kot zveza dveh raznospolnih oseb.[12]

Slovenska ureditev pravic transspolnih oseb je še bolj problematična, saj ne omogoča pravnega priznanja spola na podlagi samoopredelitve in izven binarnega spolnega sistema ženska/moški. Poleg tega niti ne uporablja termina pravno priznanje spola, temveč uporablja izraz “sprememba spola”, ki je neustrezen. Nadalje pa je za ta postopek potrebno potrdilo pristojne_ga zdravnice_ka, pri kateri_em mora oseba pridobiti tudi diagnozo transseksualizma, ki je klasificiran kot duševna motnja.[13]

Kljub temu da je na področju pravic in sprejemanja LGBT-oseb v Evropi zadnja leta viden določen napredek, še zdaleč nismo “tam”. Sploh v Sloveniji se bo treba močneje zavzemati za enake pravice, hkrati pa ozavestiti družbo o pomenu raznolikosti, ki jo družbi prinaša skupnost LGBT. Vsi smo namreč ljudje, vsem pripadajo enake človekove pravice in vse_i imamo človekovo dostojanstvo, ki ga mora spoštovati vsak_a. Naj nas torej februar, mesec zgodovine LGBT, spomni na vse, kar je skupnost LGBT že dosegla na področju enakosti, hkrati pa spodbudi, da nadaljujemo boj tako na pravnem področju kot na področju splošne družbene odprtosti in sprejetosti.

__________________________________________________________________

Ines Polak, študentka programa Propedevtike na SFU, praktikantka pri društvu Legebitra

Članek je objavljen tudi v mesečni mladinski spletni reviji CMK magazin, ki jo ustvarjajo mladi s pomočjo mentorstva mladinskih delavk_cev od leta 2016. Več na: https://issuu.com/centermladihkoper/docs

___________________________________________________________________

[1] Woman`s day: 25 Quotes From the LGBTQ+ Community to Help You Celebrate Pride (womansday.com)

[2] UCF TODAY: https://www.ucf.edu/news/why-do-we-celebrate-pride-month-in-june-and-lgbt-history-month-in-october/

[3] Prav tam.

[4] Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/LGBT_History_Month

[5] UCF TODAY: https://www.ucf.edu/news/why-do-we-celebrate-pride-month-in-june-and-lgbt-history-month-in-october/

[6] European Commission: https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/infographics_2019_lgbti_final.pdf

[7] Prav tam.

[8] Prav tam.

[9] Prav tam.

[10] Prvi člen Zakona o partnerski zvezi: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7434

[11] Peti člen Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2518

[12] Prvi člen Zakona o partnerski zvezi: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7434

[13] LGBT pravice: https://lgbtpravice.si/trans/pravno-priznanje-spola/

Tags from the story
Written By
More from Ines Polak