Intervju: Amanda Lepore

Najdražje telo na svetu

Vlak ‘Z’. Gost promet in precej hladno ozračje. Težke noge od 12-urnega dela. Za mano je dolga noč in še daljši dan. Preveč alkohola, premalo spanca. Tipično za vsakogar, ki se dnevno udejstvuje v newyorškem nočnem življenju. Tuš. Priprava outfita za trenutek, ki sem ga čakal že dolgo časa. Pogovor na štiri oči. Pripravljen, s precejšnjo mero spoštovanja in treme. Bom res zmogel? Še enkrat preletim vsa vprašanja. Spakiram svoj prenosni ‘jabuk’ in se odpravim. Mami me je naučila, da naj nikamor ne pridem praznih rok. Kupim šopek krvavo rdečih vrtnic. Vlak ‘L’. Gramercy park. Vonj po njej v celem nadstropju. Stojim pred vrati. Navdušenje. Jazz in tiho popevanje. Potrkam. Odpre mi.

Amanda Lepore. Diva. Nočna in modna ikona. Hostesa. Performerka. Pevka. Transeksualka. Oseba z dušo in lepim karakterjem. Amanda Lepore, rojena kot Armand Lepore, italijanskih korenin. Na newyorški sceni je prisotna že od leta 1990. Sodelovala je z odmevnimi imeni, kot so David LaChapelle, Terry Richardson, Cazwell, The Blonds, M.A.C. cosmetics, Swatch, Elton John, Grace Jones, TIGA, Jason Wu. Ženska, ki ve, da je za vse potrebno trdo delati in nič ni samoumevno. Tako kot tudi ne tale ekskluzivni intervju za Narobe.

Foto: Marco Ovando in Miha Kavčič

Amanda 600

Otroštvo nas kot osebe najbolj definira. Kakšno je bilo vaše?

Moje otroštvo? Ko sem bila res majhna, sta se moja starša veliko prepirala. To, da je mama imela shizofrenijo, je mojega očeta močno oddaljilo. Mama je veliko časa preživela v bolnišnici. Bila je težavna in tako sem velikokrat ostajala sama doma. Očetu sem se na neki način zasmilila, zato mi je pustil, da se igram z lutkami, s punčkami, saj sem bila že takrat feminilna. To mi je pomagalo, da sem ostajala srečna.

Lahko rečete, da je bilo vaše otroštvo srečno in ga imate v lepem spominu?

Ja, vendar se je vse skupaj spremenilo, ko sem začela obiskovati šolo. Vrstniki so se mi posmehovali, ker sem bila tako »poženščena« in drobna, sploh pa kasneje, ko smo se začeli seksualno razvijati. Mislim, da dobro veš, o čem govorim. Seveda sem si želela biti priljubljena, vendar sem bila vedno bolj sama in osamljena.

Nekje sem zasledil, da ste imeli celo osebnega učitelja. Je bil razlog zasmehovanje?

Res je. Kasneje sem res imela zasebenga učitelja, saj je bilo tako za vse lažje. Mislim, da je bilo tovrstno ukrepanje dobro za moj osebnostni razvoj. V tem času sem tudi spoznala prijateljico, ki je delala v striptiz baru. Šivala sem ji kostume in si tako zaslužila dodaten denar za svoje potrebe. Oče je prihajal na obisk samo takrat, ko mi je prinesel hrano. Moja prijateljica pa takrat sploh ni bila polnoletna (smeh). Veliko ljudi je govorilo, da je transseksualka. In res je bila. Prosila sem jo za prve hormonske tablete. Bila sem stara 15 let (smeh).

Vaši starši niso bili vedno z vami. Pogosto ste bili prepuščeni sami sebi. Pa vendar so starši tisti, ki vse opazijo in vse vedo. Kako so spremljali vse skupaj?

Ja, res je, da so začeli opažati spremembe na meni. Iz vseh sem se malo hecala. Na primer: po dveh mesecih so mi že začele rasti prsi, in ko me je mama vprašala, kaj se dogaja z menoj, sem ji lagala, da sem se zredila. Vse te spremembe so močno vplivale na mojo samozavest.

Kaj pa ostali člani družine? Kako gledajo na vas? So vas podpirali? So vam stali ob strani?

Imam starejšega brata, ki mojega početja ni nikoli odobraval. Nekako mu ta ideja ni bila všeč. Druga zgodba je oče, ki mi je zelo pomagal in me potiho podpiral na različne načine. Kasneje me je vpisal v frizersko šolo, saj je menil, da se bom tam počutila bolj sprejeto. In se tudi sem. V šolo sem hodila že kot punca in navezala veliko stikov z vrstnicami, pa tudi fantje niso več toliko težili.

Kakšni so bili občutki glede vašega spola v otroštvu?

V svoj spol nisem nikoli dvomila. Vedno sem bila ženska. Ko sem prvič slišala za transseksualnost, mi je bilo jasno, kdo sem in kaj moram storiti. Hvala bogu, imela sem to srečo, da sem bila po videzu majhna in poženščena. Zato mi je bilo vse skupaj veliko lažje kot morda komu drugemu. Najbolj me je motilo, ko so me postrigli na kratko. To me je res prizadelo.

V najstniških letih se začnejo pojavljati potrebe po spolnosti, zbližanjih in ljubezni. Kakšne so vaše izkušnje? Kdaj ste imeli prvega fanta?

Na frizerski šoli sem imela dobro prijateljico, ki je vedela zame. Strašno jo je zabavalo, da sva hodili v klube in skupaj osvajali fante, ter se kasneje izgovarjali, da imava menstruacijo in uporabljali vse druge mogoče izgovore (smeh). Kasneje me je zapletla s prijateljem svojega fanta. Z njim sem bila tri mesece, in ko je končno napočil pravi trenutek, da me je vprašal, če mi lahko poliže … hmmm … muco … (smeh), sem se prestrašila in mu vse povedala. Od jeze je z roko razbil zid, tako da so za vse izvedeli tudi njegovi starši. Tisti čas sem bila zelo depresivna in njegov oče je to opazil. Videl me je, da zelo trpim, in se odločil, da me posvoji in plača operacijo za spremembo spola. Moja mama je želela, da počakam vsaj do 21. leta.

amanda3 300Kako je potekala sprememba?

Neverjetno hitro. Do takrat še nisem imela nobene operacije. Bila sem samo na hormonih. Najprej sem dobila vagino in se s tem trenutno zadovoljila, vendar mi moje Kate Moss prsi nikakor niso bile všeč, sploh pa ne, ko sem nakupovala. Nobena obleka se mi ni tako prilegala, kot bi želela. Zaželela sem si prsi, potem ustnice in potem nos in … (smeh) …

Kakšne občutke ste doživljali po prvi operaciji?

Počutila sem se prerojeno, presrečno in popolno. Bil je občutek, ki se ga ne da opisati. Definitivno je to eden največjih mejnikov v mojem življenju. Mojemu fantu je bilo to všeč. Poročila sva se. No, kasneje tudi ločila (smeh).

Kakšen je bil razlog?

Občutek, da sem zaprta, mi ni bil všeč. Nisem želela imeti resne službe in mu doma gospodinjiti. Zato res nisem bila rojena (smeh). Želela sem biti lepa. Ko sem hodila na redne preglede k zdravniku, sem tam spoznala geja, ki me je vedno kam vabil. Povabila sem zavračala zaradi moža. Mesece sem se zvezi upirala, končno pa sem mu zaupala svoje težave. Ponudil mi je, da se preselim k njemu. Na skrivaj sem začela varčevati denar in se res preselila. Kmalu sem ugotovila, da se moj novi prijatelj ukvarja s prostitucijo. Veliko časa sem čakala v barih, medtem ko je on delal. Tam sem spoznala marinca in začela sva hoditi na zmenke. Opazil je mojo situacijo in mi predlagal, da se preselim k njemu. In sem se. Kasneje sem ugotovila, da je zelo v sado-mazo sceni. Predlagal mi je, naj s tem služim denar. Odpeljal me je v klub, kjer sem plesala. Nikoli nisem imela spolnega odnosa s strankami tega kluba, čeprav so mnogi to sklepali. Zaslužila sem veliko in se končno preselila k svojim gejevskim prijateljem. Za rojstni dan me je prijatelj odpeljal na slavni party Disco 2000, ki ga je prirejal Michael Alig. Tam sem v hipu dobila vso pozornost in tako postala go-go plesalka. Takrat še nihče ni vedel, da sem transseksualka, in ko so izvedeli, sem takoj postala zvezda newyorške gejevske scene in del te velike, raznolike družine.

Sodelovali ste z mnogimi umetniki, težko bi bilo našteti vse, vendar je jasno, da je bil glavni David LaChapelle. Kako sta se spoznala in začela sodelovati?

Verjetno si slišal o umoru in zaprtju Limelighta? No, takrat je vse utihnilo na področju klubske scene in na srečo sem dobila službo kot frizerka in maskerka v trgovini Patricie Field. Nisem še vedela, kaj točno bi rada sama s seboj. Bila sem brez navdiha, brez neke delovne vneme. In v trgovino je prišel ‘on’. Ko me je opazil, se mu je skoraj zmešalo. Take, kot sem jaz, je risal že pri šestnajstih. Bila sem njegova sanja in njegova muza.

Lahko rečeva, da vas je v svetovnem merilu naredil slavno prav on?

V svetovnem vsekakor. Mislim, da je bilo sodelovanje z njim vedno super; uspešno, odzivi pa dobri. Vse, kar sva naredila, je bilo revolucionarno. Sama nikoli nisem pričakovala kaj takšnega. Zgodilo se je kot plaz. Jaz sem samo uživala, kot vedno. Spomnim se zabave v neki restavraciji. Prisotna so bila imena iz modnega in igralskega sveta. Želel je, da se slečem in pridem naga v restavracijo. Takrat sem prvič začutila, kako moja golota in sproščenost osrečujeta ljudi.

Vsa ta pozornost, žarometi in slava lahko prinese tudi veliko grenkega. Kako so se na vašo slavo odzvali prijatelji?

(Smeh.) Veliko jih je bilo zelo ljubosumnih in čutila sem veliko negative, kar je seveda razumljivo. Zaradi tega pa sebe nisem nikoli obtoževala, da sem naredila kaj narobe. Dejansko, kaj pa naj bi storila? Šla sem s tokom dogodkov in počakala, da spoznam, kdo so moji pravi prijatelji. Veliko sem jih izgubila. Nekateri so začeli mojo slavo izkoriščati in so me vabili na zabave le zaradi publicitete. Ta pa je ugajala tudi meni. Zelo. Dve muhi na en mah (smeh). Načeloma pa sem vedno raje prišla kot zvezda in odšla, ko se mi je pač zahotelo. Sama nisem nikoli rada prirejala zabav.

Vedno, ko vas opazujem v klubih, ste nasmejani in odprti za pogovor. Nikoli se vam ni odveč posvetiti ljudem, ki vas občudujejo, nikoli niste nesramni ali negativni. Kako vam to uspeva?

Očitno … taka pač sem. Ko so se mi zgodile velike stvari, sem si rekla, da je to verjetno zadnjič. Vedno sem se počutila posebno in srečna sem bila ob tem. Vseskozi sem se bala, da bo tega enkrat konec. Da bo ta občutek minil. Počutila sem se kot korenje pred zajcem. Pa se ni nikoli končalo (smeh). Energija ljudi me je vedno znova napolnila. Vedno sem ostala ‘prizemljena’, kot da si vsega ne zaslužim in kot da je vse skupaj ena velika pomota (smeh).

Kako se dandanes soočate s posmehovanjem? Ali se vam še kdaj posmehujejo?

Enostavno se odmaknem in grem tja, kjer vem, da me čaka sreča, med ljudi, ki me imajo iskreno radi. Zelo uživam, ko je nekdo nečloveški na instagramu. Enostavno ga blokiram, bloop, bloop! Ob tem uživam kot kakšen otrok. Mimogrede, sem ti povedala, kako se mi smilijo mladi ruski geji? Ko sem bila tam, se mi je trgalo srce.

Na fotografiji Amanda in Miha Kavčič

amanda12 300Vem, da veliko potujete. Kje vam je najljubše?

Pariz. Ibiza. London. Rio. Vsa ta mesta so čudovita in polna zanimivih ljudi. Med njimi se počutim domače. Zelo rada potujem. Zelo. Vendar ne potujem vedno samo v prestolnice, kjer sta blišč in glamur. Včasih me povabijo v zanimiva in odročna mesta, kjer najdem sestradane ljudi; mlade, ki hrepenijo po znanju, in tudi po spoznavanju idolov, kot sem jaz. V takih okoljih najbolj uživam, saj vem, da jim lahko nekaj dam in nekaj pokažem. Vem, kako je bilo meni, ko sem bila mlada. Iščeš nekoga, ki bi te navdihoval. Ljudi, kot si ti, na primer. Pomembno je, da si prijazen. Sploh če si drugačen, je pomembno, da sprejemaš ljudi takšne, kot so. Konec koncev smo vsi na isti ladji in kaj bi bilo, če ne bi držali skupaj (smeh).

Izdali ste album, nekaj uspešnih pesmi in hitov. Zakaj ste se odločili še za glasbo?

Že pri petnajstih sem pela v bendu. Imeli smo celo nekaj nastopov. Vendar se takrat nisem videla v tem. Želela sem biti samo lepa (smeh). Potem me je v New Yorku opazil Cazwell in tako sva posnela duet Champagne. Moram priznati, da sem se dolgo pripravljala, saj sem želela, da je popolno. Vsi so bili navdušeni. Pesem je postala pravi hit in skupaj s Cazwellovo pomočjo sva izdala moj prvi album. Že pred Davidom so ljudje želeli, da pojem in da pokažem še kaj več. Pevska kariera mi je zelo pomagala pri nastopih v tujini. Rada pojem. Burleska, Marilyn Monroe, fashion party …

Kje črpate navdih za ustvarjanje?

Burleska je zelo močno vplivala name. Rada se slačim (smeh). Ob tem sem zelo sproščena. Zato je imelo veliko klubov težave. Ker niso imeli vsi licence za burlesko. Zelo me je navdihnila tudi Dita Von Teese s svojimi kostumi in takrat sem si jih spet začela izdelovati sama. Vedno me je privlačila ta okusna golota.

Kaj je najpomembnejše pri vašem delu?

Ljudje! Moraš se povezati z občinstvom in jim pustiti sanjati in čutiti.

Pravzaprav morate kar veliko delati in ste zelo zaposleni. Se vam kdaj preprosto ne da?

Delo obožujem. Sem zelo delavna in veliko delam. Tudi nakupovanje je delo, nakupi preko interneta, skrb za videz, posvetovanje z oblikovalci … Veliko hodim na jogo, saj me to sprošča in drži v kondiciji, mentalni in fizični. Včasih si seveda vzamem tudi nekaj časa le zase in imam prost dan, da se pripravim na naslednji večer, ko grem ven. Veliko ljudi me sprašuje, zakaj nimam asistenta. Ker enostavno vem, da sama naredim vse najboljše (smeh).

Kaj pa ljubezensko življenje? Kakšen je vaš idealni moški?

Fante sem imela in imam. To ni nič nenormalnega. Neka konstanta. Moje zveze trajajo po tri leta ali manj. Fanta ne iščem sama, ponavadi me najdejo kar oni. Rada imam velike moške, saj sem tako drobna. Vsekakor morajo biti ekstremno lepi. Veliko sem bila z modeli, z enim celo iz Slovenije (smeh). Veliko pozornosti sem dajala videzu. Sedaj me to ne gane več toliko.

Bi se še enkrat poročili?

Seveda, če bi bil le dovolj bogat (smeh).

Kaj pa otroci?

Neeeee! Mislim, da ne bi bila dobra mati. Enostavno za otroke ne bi imela časa. Moje življenje je vedno bilo samo: jaz, jaz in jaz! Otroka sem želela le takrat, ko sem bila poročena in sem gospodinjila. Predlagala sem celo posvojitev. Bilo mi je dolgčas, priznam. Sicer pa imam otrok za cel klub in tam sem vsem vam vaša Plastic Mama (smeh).

Veliko ste v klubih. Nočno življenje v New Yorku je lahko kar naporno. Tudi sam to opažam! Ste kdaj uživali droge?

Nikoli! No ja … sem, vendar mi nikoli niso bile všeč. Z njimi se nisem dobro počutila. Nekako to ni bilo zame. Niti pijem ne. Rada sem pri stvari in prisebna v prostoru. Nočem, da se mi zmeša, pa tudi hormoni in vse ostale substance niso ravno dobra mešanica. Kako misliš, da sem lahko zdržala na sceni toliko let? Razumem pa ljudi in vedno rada pomagam, ko kdo pretirava. Mislim, da je to zaradi mame, ki je bila shizofrena.

Lahko rečete, da ste trenutno srečni?

Ja! Zelo, zelo sem srečna. Počutim se izpopolnjeno. Imam veliko prijateljev, lepih oblek, nakita in čevljev (smeh).

Kakšni so vaši novi projekti?

Trenutno pišem knjigo, saj bi rada delila svoje življenje z vsemi. Novembra 2014 pa bom snemala film. Glede tega sem zelo navdušena, ker bo vloga zelo zanimiva: pištole in kri. Mislim, da ti bo všeč. Trenutno se posvečam tudi sebi in veliko vadim za nastope. Nadgrajujem se, obožujem izzive.

Točno po eni uri pogovora je v njeno hotelsko sobo vstopil najin prijatelj Early Ross. Ja, res je: živi v hotelski sobi, polni škatel čevljev Louboutin in kristalov Swarovski. Pravljica.

Tags from the story
Written By
More from Miha Kavčič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja