Včeraj so avtorji Roman Kuhar, Neža Kogovšek Šalamon, Živa Humer in Simon Maljevac predstavili knjigo Obrazi homofobije, ki je pred kratkim izšla pri Mirovnem inštitutu. Kot je na novinarski konferenci na Mirovnem inštitutu povedal Kuhar, je knjiga Obrazi homofobije sestavljena iz štirih poglavij. V prvem delu so avtorji bralcem ponudili nekaj osnovnih informacij o homofobiji. Drugo poglavje sistematično prikazuje opravljene empirične študije o različnih vidikih homofobije v Sloveniji. V tretjem in četrtem poglavju pa avtorji predstavljajo rezultate empirične kvalitativne raziskave o homofobiji in njenem razumevanju med študenti in študentkami pedagogike, geji in lezbijkami.
V enem sklopu raziskav so bile raziskave narejene na splošni populaciji in se dotikajo vprašanj socialne distance do različnih manjšinskih skupin. V drugi sklop pa so zajete tiste raziskave, ki so jih naredili na različnih vzorcih gejev in lezbijk, je dejal Kuhar. Med raziskavami je izpostavil eno izmed tistih, ki merijo socialno distanco. Rezultati raziskave, ki so jo naredili v 90. letih prejšnjega stoletja, kažejo, da je na vprašanje, ali si želijo imeti za soseda homoseksualca, negativno odgovorilo 60 odstotkov vprašanih. Danes je ta delež 35-odstoten.
Z izidom knjige bodo na Mirovnem inštitutu začeli tudi plakatno akcijo Nisem zagaman. Kot je povedala ena izmed avtoric knjige Neža Kogovšek Šalamon, je plakat namenjen osveščanju javnosti o vključujoči družbi. “To je praktično edina prihodnost družbe,” je dejala. Na Mirovnem inštitutu med drugim tudi opažajo, da so se v teku pisanja knjige in ob različnih debatah o družinskem zakoniku oblikovali različni vzorci stigmatiziranja. “Zdelo se nam je, da je čas, da družbo pozovemo k premisleku, kakšna družba želimo biti,” je povedala Kogovšek Šalamonova.
Knjiga je namenjena strokovni in laični javnosti, saj z različnih vidikov naslavlja pojavne oblike homofobije v slovenski družbi. Ali kot piše avtor predogovora Luca Trapollin, knjiga je vpogled v družbeno resničnost in prakse, ki hegemonski skupini omogočajo prek simbolnega nasilja ohranjati svojo prevlado v družbi.
Povzeto po STA in spletni strani Mirovnega inštituta.
