Komentar

Sobocan_Ana_Rajter_David-1

Strokovnjaki za družino, etiko, zakonodajo in prihodnost nasploh

Ana M. Sobočan

Sobocan_Ana_Rajter_David-1Vsakokrat, ko spremljam soočenja tistih, ki podpirajo sprejetje družinskega zakonika, in tistih, ki se goreče borijo proti njemu, me prevevajo občutja in asociacije, ki so različne variacije na teme intelektualne revščine in nestrpnosti. Ker se ob teh pomilovanja vrednih ekscesih in izbruhih sovražnega govora v izogib temu, da bi tudi sama razvila popoln prezir do politične kulture in ravni javnih razprav v svoji državi, želim ob enem od njih tudi distancirati, se pretvarjam, da gledam kakšen bizarni resničnostni šov, ki pa pravzaprav ni resničen, ampak je namenjen temu, da se gledalci zabavajo in zgražajo. Temu pridam ustrezni naslov, leitmotiv ali verz iz slovenske literarne zakladnice: npr. Dogodek v mestu Gogi, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski itd. V zadnjem soočenju (v oddaji Pogledi, v četrtek, 23.2.) je bil moj motto: Le čevlje sodi naj kopitar.

Pa vendar, ta beg pred realnostjo prav nič ne pomaga: zdi se, kot da tudi najbolj domiselni literati, ki potvarjajo resničnost zato, da bi resničnosti postavili ogledalo in o njej najbolj zvesto pričali, ne bi mogli zapisati domislic, ki jih imajo domnevni strokovnjaki, vključeni v debate o družinskem zakoniku. Pri tem je dovoljeno vse: mogoče je lagati, se sprenevedati in žaliti, pa se temu še vedno verjame in se to dopušča. Razprava nasprotnikov zakonika pri tem uspešno dokazuje, da jim ne gre za spoštovanje pravic otrok, saj jih neprestano viktimizirajo na podlagi umišljenih strahov, obenem pa prav oni otroke komodificirajo: o otrocih razpravljajo, kot da so blago (večkrat smo slišali, kako se bo otroke kupovalo). Pri tem postane nekdo strokovnjak za moralo in družino z velikim d zgolj zato, ker je poročena mati. In to mati, ki je svojemu otroku pojasni, da otroci nastanejo s čudežem.

Čudeži in dejstva se tudi sicer precej mešajo; ‘strokovnjaki’ o čudežih govorijo kot o dejstvih, dejstva pa so zanje nekaj, v kar globoko verjamejo in vedo, da je tako – vera postane platforma za dejstva. Na podlagi takšne vrste prepričanj so nam npr. strokovnjaki razkrili tudi znanstvena ‘dejstva’, ki jih do sedaj (in jih tudi nikoli ne bo) znanstveno še ni nihče dokazal: da se da spolne (napačne) usmerjenosti priučiti kar v šoli, če se o njej govori. Pri vseh teh prepričanja polnih ‘dejstvih’ ni prav nič pomembno, kaj pravijo longitudinalne raziskave, ki so se začele na tem področju že pred več kot tridesetimi leti, s področja različnih strok o človeku in družbi – psihologije, sociologije, socialnega dela itd., in kaj pravijo znanstveniki in strokovni delavci iz teh področjih. Vse to je odveč in narobe; dovolj je, če si pevka in mati: kdor poje, slabo ne misli, in kdor je mati, ljubi vse otroke tega sveta in ve, kakšna je prava družina in kakšne so prave vrednote. Na takšen način nam ti strokovnjaki sporočajo, kako voliti, saj po njihovem mnenju Družinski zakonik predstavlja pravo grožnjo za slovensko družbo.

Priznam, slabo razumem njihove argumente: morda pa predpostavljajo, da so kar vsi Slovenci in Slovenke latentno homoseksualni in se bodo ob prvi priložnosti poparili med seboj (če le bodo istega spola; razen v primeru sester in bratov, ki se bodo bojda lahko poročali četudi so različnega spola) in začeli vzgajati otroke, ki jih bodo pridobili na prej omenjen način. V tem primeru bo omenjena narodna natalitetna politika, s katero je bil v razpravo poleg homofobnega uveden še rasistični diskurz, zares trpela, saj bo otroke potrebno pripeljati od drugje. Posledica vseh teh ‘eksperimentov’, kot sporočajo strokovnjaki, bo rod nevernih, nepravih, spolnih (=homoseksualnih) ne-Slovencev. Strokovnjaki v razpravi so nas opozorili, zato pozor! Ob tem pa uspeli razvrednotiti tudi vse stroke, ki skrbijo in presojajo o dobrobiti otrok (npr. v primeru vloge za posvojitev) – socialne delavke, psihologinje, pravnice in vsi ostali strokovnjaki, vključeni v postopke varovanja otrok in družine. Pri tem za strokovnjake ni prav nič pomembno niti to, da so se različne stroke, civilna družba, politiki in javnost več let pogovarjali prav o tem zakoniku, da bi z njim med drugim izboljšali varstvo otrok in družine. Pravzaprav postane tudi nepomembno, kaj zares piše v družinskem zakoniku in za kaj je koristen: ti strokovnjaki namreč vedo, da ga ne bi smelo biti. Kako? Pač vedo, utemeljeni argumenti niso potrebni, tako kot tudi poročena mati med njimi ve, kaj je prav in kaj je etično. Ampak matere so tudi številne druge ženske v Sloveniji, poročene, neporočene, s partnerji ali brez njih, nekatere imajo tudi partnerke in starši so tudi homoseksualni moški: le da njih ne smemo poslušati, pravijo strokovnjaki, oni nimajo pojma, kaj zares pomeni (istospolna) družina.

[Foto: David Rajšter]
Written By
More from Uredništvo

Jutri shod lgbt-dostojanstva v Zagrebu

Hrvaško zadnjih mesec ni pretresa nasprotovanje katoliške cerkve zdravstveni vzgoji v šoli,...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja