Čeprav je leto 2013 zaznamovalo veliko število dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali LGBT skupnost po svetu, se bomo v današnjem prispevku, ki je eden prvih letos na Narobe blogu, posvetili nizu javnih razkritij v letu 2013 medijsko izpostavljenih posameznikov in posameznic iz sveta zabave, športa in politike (in še bi lahko naštevali), da so istospolno usmerjeni ali srečni v istospolnih zvezah. Na ta »nenavaden« pojav v letu 2013 je kot prvi malo pred božičnimi prazniki v članku za portal PinkNews opozoril Joseph P. McCormick, ki je preteklo leto poimenoval kar leto javnih razkritij, vendar kot bo razvidno iz nadaljevanja tega prispevka, so javna razkritja v letu 2013 dobila nov pomen in nove razsežnosti za LGBT aktivizem.
Če se torej za začetek spomnimo nekaterih najbolj odmevnih primerov javnih razkritij, potem moramo začeti z razkritji, ki so prišla od nekaterih svetovno znanih imen z velikih platen oz. televizijskih zaslonov. V letu 2013 sta tako npr. končno zbrala pogum in o svoji istospolni usmerjenosti spregovorila igralka Jodie Foster in igralec Wentworth Miller, potem ko se je že več let šušljajo o njuni homoseksualnosti. Poleg njiju se je za isto potezo odločil tudi irski igralec Andrew Scott, ki trenutno blesti v vlogi Jima Moriartya, glavnega antagonista v BBC-jevi adaptaciji zgodbe o najbolj znanem detektivu vseh časov, Sherlocku Holmesu.
Nič manj niso odmevala razkritja nekaterih športnikov, od katerih sta največ pozornosti pritegnili razkritje Toma Daleya, angleškega skakalca v vodo, ki je na zadnjih olimpijskih igrah v Londonu osvojil bronasto odličje, in razkritje Robbieja Rogersa, ameriškega nogometnega igralca, ki je svoj čas igral tudi v angleški ligi za Leeds United in je do danes poleg leta 1990 tragično umrlega Justina Fashanuja šele drugi profesionalni igralec nogometa, ki je javno razkril, da je istospolno usmerjen. Čeprav je bilo razkritij še veliko več, naj za konec omenimo še razkritje, ki je pritegnilo veliko pozornosti med širšo javnostjo predvsem v državah nekdanje Jugoslavije. Pred dobrim mesecem je namreč pogum zbrala in o svoji istospolni usmerjenosti spregovorila tudi priznana srbska pevka Marija Šerifović, zmagovalka Evrovizije leta 2007.
V preteklosti (in še dandanes) so bila javna razkritja deležna različnih omalovažujočih komentarjev tako med poročevalci in poročevalkami tračarskih revij kot med širšo javnostjo na javnih forumih. Eden od najpogostejših odzivov je bil ta, da naj bi šlo bodisi za modno muho bodisi marketinško potezo, s katero si hollywoodski zvezdniki in zvezdnice na vse kriplje prizadevajo obuditi kariero v zatonu oz. ponovno pritegniti pozornost in blišč kamer nase iz raznoraznih sebičnih vzgibov. Če so vse te trivialne teorije o prvenstveno koristoljubnih motivih zvenele prepričljivo v preteklosti, pa lahko opazimo, da sta se v letu 2013 zgodili dve spremembi, ki postavljata te kvazi-teorije o javnih razkritjih na laž oz. kažeta na njihov velik pomen v boju za pravice članov in članic LGBT skupnosti širom sveta.
Kot prvo lahko opazimo, da je v letu 2013 večina razkritij o istospolni usmerjenosti prišla iz sveta športa in politike in ne iz sveta zabave. Ta podatek je zanimiv oz. pomemben iz več razlogov. Ker je veliko razkritij moških prišlo zlasti iz sveta športa, se na ta način npr. razbija stereotipne predstave o tem, da geji ne ustrezajo prototipnim predstavam o pravih moških. Poleg tega dejstvo, da so razkritja prišla od medijsko izpostavljenih posameznikov in posameznic s toliko različnih področij, jasno kaže, da so istospolno usmerjene osebe navzoče povsod v družbi, pa če jih heteroseksualna usmerjena večina hoče videti oz. jih sprejema ali ne.
Kot drugo pa lahko ugotovimo, ne le da primarni motivi za javno priznanje slavnih niso izključno sebičnega ali koristoljubnega značaja, ampak tudi da so bile tovrstne njihove poteze v letu 2013 izrednega pomena za LGBT aktivizem. To je v letu 2013 v prvi vrsti dokazal igralec Wentworth Miller, potem ko je avgusta lani v sporočilu za javnost odklonil povabilo organizatorjev in organizatork filmskega festivala v Sankt Peterburgu. Svojo odločitev je utemeljil z besedami, da se kot gej zaradi proti-LGBT zakonov, ki jih je v Rusiji sprejela Putinova vlada lani junija, ni počutil dobrodošlega. Učinek njegovega priznanja je bila prava pravcata poplava člankov o kratenju človekovih pravic članom in članicam LGBT skupnosti v Rusiji.
Če torej pogledamo na javna razkritja v letu 2013 kot na celoto, potem lahko potegnemo naslednji zaključek. Čeprav niso bila nobena novost, je porast razkritij nedvomno prispeval k povečani vidnosti gejev in lezbijk v družbi. Obenem so v letu 2013 razkritja, če pogledamo na motive, ki so slavne vodili pri tem, postala skorajda sinonim za LGBT aktivizem. Na ta način lahko njihov pomen in učinek primerjamo z učinkom parad ponosa in njih namenom, vendar se zdi, da imajo javna razkritja slavnih celo večji učinek na širšo družbo kot parade ponosa, saj so zvezdniki in zvezdnice medijsko izpostavljeni celo leto, medtem ko so parade ponosa običajno letno enkratni dogodek z omejenim obsegom.
A preden končamo prispevek, se ustavimo še pri vprašanju, kakšen učinek so imela ta javna priznanja na slovensko javnost. Čeprav pogum ameriških in angleških zvezd še ni navdahnil nobenega slovenskega estradnika ali estradnice, da bi javno razkril ali razkrila svojo istospolno usmerjenost, lahko ugotovimo vsaj, da je večina odmevnih javnih razkritij hollywoodskih zvezd dobila svoje mesto med novicami iz sveta zabave na spletnih straneh nekaterih osrednjih slovenskih medijev. A medtem ko lahko govorimo o politično dokaj korektnem poročanju, pa anonimni forumi pod novicami o razkritjih kažejo dosti bolj klavrno stanje. Homofobičnih in žaljivih komentarjev namreč navzlic spletnim administratorjem in administratorkam ne manjka nikjer, a pri tem je treba priznati, da se med komentarji vseeno sem ter tja lahko zazna določene premike oz. znamenja sprememb, ki kažejo, da se stvari za LGBT osebe tudi pri nas obračajo na bolje.
Kristjan Šinkec
