LGBTI-osebe in prisilne migracije

Po poročanju Visokega komisariata Združenih narodov za begunce se je število prisilno razseljenih LGBTI-oseb povečalo. Poročilo ILGA[1], mednarodne krovne organizacije na področju človekovih pravic LGBTI-oseb, beleži 68 (35 %) držav članic Združenih narodov, ki kriminalizirajo konsenzualne spolne odnose z osebami istega spola. V šestih državah oz. njihovih delih (Iran, Jemen, Savdska Arabija, Somalija, Sudan in del Nigerije) je predvidena smrtna kazen.

Poročilo UNHCR[2] ugotavlja, da medtem ko so zakoni, namenjeni LGBTI-osebam, pogosto napisani tako, da kriminalizirajo nekatera spolna dejanja, in ne širših identitet oseb z različnimi spolnimi usmerjenostmi in spolnimi identitetami, so nekateri izmed njihovih uradov ugotovili, da se ti zakoni kljub temu uporabljajo za pregon posameznic_kov, ki se opredeljujejo kot LGBTI. Poleg držav, ki kriminalizirajo konsenzualne spolne odnose z osebami istega spola, obstajajo tudi države, ki LGBTI-osebam odrekajo udejanjanje temeljnih svoboščin, kot so pravica do svobode izražanja, pravica do mirnega zbiranja in pravica do združevanja.

LGBTI-osebe zato pogosto v upanju na življenje z manj nasilja in zatiranja zapustijo svoje domove, čeprav ni nujno, da so izkušnje zatiranja na podlagi nenormativne spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in/ali spolnih značilnosti edini ali primarni razlog za beg. Prisilno razseljene LGBTI-osebe so pogosto izpostavljene tveganju dodatne nevarnosti med potjo in po prihodu ter med bivanjem v tranzitni ali ciljni državi. To se lahko izrazi kot nadlegovanje, izključenost, spolno nasilje ali druge vrste nasilja. Zakonodajna, družbena in kulturna diskriminacija LGBTI-oseb je namreč razširjena po vsem svetu.

Ovire, s katerimi se spopadajo LGBTI-osebe v prisilnih migracijah

ILGA-Europe[3] opozarja, da pri obravnavni prošenj za mednarodno zaščito migracijski organi držav članic EU pogosto dvomijo v pomembnost zakonov v državi izvora, po katerih so istospolni spolni odnosi ali izrazi nenormativnih spolnih identitet kaznivi. Če se ti zakoni ne uporabljajo dosledno, lahko oblasti v varnejših državah sklenejo, da se obstoječi zakoni, ki kriminalizirajo konsenzualne spolne odnose z osebami istega spola, ne uporabljajo in da torej pregon s strani državnih akterk_jev ne obstaja. Toda ti zakoni, tudi če se ne uporabljajo dosledno, ustvarijo okolje sovraštva, diskriminacije in nasilja.

Poznani so primeri, ko migracijski organi držav članic EU od LGBTI prosilk_cev za mednarodno zaščito zahtevajo, da prikrijejo svojo spolno usmerjenost in/ali spolno identiteto po vrnitvi v državo izvora. To naj bi bil mehanizem, ki naj bi LGBTI-osebam omogočal, da živijo v svoji državi, ne da bi “izzvale” nasilje, diskriminacijo ali pregon. Ta zahteva je kršitev njihove pravice do zasebnosti in svobode izražanja, kar izvira iz globoko zakoreninjenih prepričanj, da LGBTI-osebe izberejo svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz. Hkrati pa ta zahteva prelaga odgovornost za nasilje in diskriminacijo na osebo, ki to izkuša, namesto na osebo, ki nasilje in diskriminacijo povzroča.

Znani so tudi primeri, ko migracijski organi držav članic EU od LGBTI prosilk_cev za mednarodno zaščito zahtevajo, da za zaščito zaprosijo lastne državne organe, pri čimer ne upoštevajo dejstva, da je nemogoče poiskati zaščito pri organih, ki so homo- ali transfobični, tudi v državah, kjer zakoni preprečujejo tovrstno ravnanje državnih organov, a niso (dosledno) udejanjani.

Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola

LGBTI-osebe pa se ne srečujejo le z nerazumevanjem migracijskih organov v varnejših državah, ampak tudi z različnimi oblikami nasilja, med katerimi je tudi spolno nasilje in nasilje na podlagi spola[4]. Pri naslavljanju spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, ki ga izkušajo ali so ga izkusile LGBTI-osebe, je nujno upoštevati tudi osebne okoliščine spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in/ali spolnih značilnosti ter druge osebne okoliščine (npr. starost, rasa, etnična pripadnost …). Le tako lahko osebi, ki izkuša ali je izkusila tovrstno nasilje, zagotovimo celovito podporo.

Pri Društvu Legebitra smo zato v sklopu evropskega projekta PROTECT – Preprečevanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola nad migranti_kami ter krepitev podpore žrtvam[5] med drugim razvile_i izobraževalni modul za vse laične in strokovne delavke_ce, ki delujejo na področju (prisilnih) migracij. Pri tem smo se osredotočile na specifike, ki jih je treba upoštevati pri nudenju podore LGBTI-osebam, še posebej tistim, ki izkušajo ali so izkušale spolno nasilje ali nasilje na podlagi spola. Pri partnerski organizaciji Mednarodni organizaciji za migracije, in sicer enoti v Sloveniji (IOM Slovenia), pa so med drugim pripravile zloženke o spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola v angleščini, arabščini, farsi in slovenščini. Zloženke so primarno namenjene prosilkam_cem za mednarodno zaščito in begunkam_cem, tudi tistim, ki so LGBTI-osebe, in so dostopne tudi na Legebitri. Vsebine, ki so nastale v sklopu projekta, med drugim tudi video o spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola, si lahko v različnih jezikih ogledate na spletni strani Mednarodne organizacije za migracije[6].

Pri Legebitri si prizadevamo, da bi znanja in izkušenj, ki smo jih pridobile_i pri projektu PROTECT, nadgrajevale_i tudi po koncu projekta in vzpostavile_i celovit program podpore za LGBTI prosilke_ce za mednarodno zaščito in begunke_ce.

PROTECT – Preprečevanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola nad migranti_kami ter krepitev podpore žrtvam izvaja 12 enot Mednarodne organizacije za migracije (IOM), in sicer iz Belgije, Bolgarije, s Hrvaške, iz Grčije, z Madžarske, Irske, iz Italije, z Malte, Nizozemske, s Poljske, iz Slovenije in Španije, ter 8 partnerskih nevladnih organizacij (Legebitra, Slovenija, Le monde selon les femmes abl, Belgija, Fundación EMET Arco IrisAsociación RumiñahuiMovimiento por la Paz, Španija, Arq Psychotrauma Expert GroepRutgers in Pharos, Nizozemska). Projekt sofinancira program Evropske unije za pravice, enakost in državljanstvo (2014–2020). Več o projektu si lahko preberete na spletni strani Mednarodne organizacije za migracije (IOM): https://eea.iom.int/protect-project

________________________________________________________

[1] State sponsored homophobia (december 2019). Dostopno na: https://ilga.org/downloads/ILGA_World_State_Sponsored_Homophobia_report_global_legislation_overview_update_December_2019.pdf

[2] Protecting persons with diverse sexual orientations and gender identities: A Global Report on UNHCR’s Efforts to Protect Lesbian, Gay, Bisexual, Transgender and Intersex Asylum Seekers and Refugees (december 2015). Dostopno na: https://www.refworld.org/docid/566140454.html

[3] Dostopno na: https://www.ilga-europe.org/what-we-do/our-advocacy-work/asylum-europe

[4] Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola je nasilje, usmerjeno proti osebi na podlagi njenega_njegovega spola, spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Vključuje dejanja, ki povzročajo fizično, spolno, psihološko ali ekonomsko škodo ali trpljenje in grožnje s takšnimi dejanji. Izvaja se s silo, prevaro, manipulacijo in brez privolitve/soglasja druge osebe.

[5] Temeljni cilj projekta je okrepiti zmogljivosti obstoječih nacionalnih podpornih storitev za žrtve spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, da se bolje uskladijo in omogočijo dostop do teh storitev begunkam_cem, migrankam_om in prosilkam_cem za azil, ki so žrtve ali potencialne žrtve nasilja spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola. Namen projekta je tudi povečati ozaveščenost v teh skupnosti in jih opolnomočiti. Projekt izvaja 12 enot Mednarodne organizacije za migracije, in sicer iz Belgije, Bolgarije, s Hrvaške, iz Grčije, z Madžarske, Irske, iz Italije, z Malte, Nizozemske, s Poljske, iz Slovenije in Španije, ter 8 partnerskih nevladnih organizacij (Legebitra, Slovenija, Le monde selon les femmes abl, Belgija, Fundación EMET Arco Iris, Asociación Rumiñahui, Movimiento por la Paz, Španija, Arq Psychotrauma Expert Groep, Rutgers in Pharos, Nizozemska). Sofinancer: Program Evropske unije za pravice, enakost in državljanstvo (2014–2020).

[6] Dostopno na: https://hungary.iom.int/sgbv?fbclid=IwAR1F6LryMQG6f5FRzGH6ETMVVg_OaiiLa9tbLl75Hyr2MWFnwYtmtrOQ9Dg

Tags from the story
Written By
More from Eva Gračanin

Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo: ZZZDR je treba podpreti

Preden se zavijemo v volilni molk še tole. Sekretarka Skupnosti centrov za...
Read More