Letos obeležujemo 20. obletnico prve parade ponosa v Sloveniji in skoraj 40 let organiziranega gibanja LGBTIQ+ v Sloveniji. Zgodovina skupnosti LGBTIQ+ v Sloveniji namreč za prvo parado ponosa šteje protestni shod iz leta 2001 s sloganom »Obveznica mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji«. Kljub temu, da je vsakoletna manifestacija na ljubljanskih ulicah Parada ponosa prestavljena na 26. september, Društvo Parada ponosa v sodelovanju z drugimi organizacijami, skupinami ter posameznicami_ki celoten junij in prvo polovico julija namenja obeležitvi Meseca Parade ponosa z različnimi dogodki in aktivnostmi. Program je dostopen tukaj >>>
Okrogla obletnica je tako priložnost, da se spomnimo na pretekle dosežke in na vse posameznice_ke, ki so in še vedno utirajo pot k enakosti vseh oseb z nenormativno spolno usmerjenostjo, spolno identiteto, spolnim izrazom in/ali spolnimi značilnostmi. Hkrati pa je to tudi čas, da izpostavimo diskriminacijo in nasilje, ki sta še vedno del vsakdana mnogih LGBTI-oseb v Sloveniji in svetu.
Pri Društvu parada ponosa so tako v sodelovanju z Legebitro, Društvom DIH, Društvom Kvartir, Zavodom TransAkcija in Zavodom Open pripravile_i politično sporočilo, v katerem izpostavljajo vrsto neenakosti na področju dostopa do zdravstvenih in socialnih storitev ter še vedno prisotno neenakopravnost. Celotno politično sporočilo si lahko preberete tukaj >>>
Hkrati tudi MKC Maribor v sklopu programa Maribor skozi rožnata očala obeležujejo mesec parade ponosa. Spomnimo, da so lani organizirale_i pravo parado ponosa v Mariboru, ki je tudi prva parada ponosa izven Ljubljane. Program Mavričnega junija v Mariboru je dostopen tukaj >>>
Zgodovina parade ponosa v Sloveniji
Zgodovina skupnosti LGBTIQ+ v Sloveniji za prvo parado ponosa šteje protestni shod iz leta 2001 s sloganom »Obveznica mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji«. Shod je skupnost organizirala zaradi tišine prisojnih organov ob homofobnem izpadu redarja v ljubljanskem lokalu Galerija, ki se je nahajal v Mestni galeriji Mestne občine Ljubljana. Redar je pesnika Braneta Mozetiča in Jeana Paula Daousta na vhodu v lokal odslovil z besedami, da »naj se že navadimo da lokal ni več za tako vrsto ljudi«.
Skupnost je po incidentu zahtevala, da se državni organi odzovejo na nestrpnost. Organizirala je t. i. protestno pitje radenske, ki je potekalo nekaj naslednjih petkov. Protestnice_ki so v lokalu naročile_i le mineralno vodo, zasedle_i čim več prostih miz, s pitjem izjemno zavlačevale_i in tako zmanjševale_i dobiček lastniku.
Ker kljub pričakovanjem mestne oblasti dejanja niso obsodile, so aktivistke_i organizirale_i prvo parado ponosa v Sloveniji imenovano, »Obvoznica mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji«. Takrat se protest sicer ni imenoval tako. To ime si je prislužil retrospektivno, saj od takrat skupnost LGBTIQ+ junija vsako leto organizira parado ponosa, ki se je sčasoma razvila v festival Parada ponosa.
Začetki parad ponosa v svetu
Parade ponosa po vsem svetu so namenjene opozarjanju na nasilje na diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in/ali spolnih značilnosti; praznovanju raznolikosti in solidarnosti v skupnosti LGBTIQ+; ter spominu na dogodke pred skoraj 50 let.
Osemindvajsetega junija 1969 ob 1:20 zjutraj je namreč newyorška policija izvedla racijo v lokalu Stonewall Inn, ki je takrat veljal za zbirališče gejev, lezbijk in transspolnih oseb, predvsem nebelih transspolnih oseb. Obiskovalke_ci in osebje so bile_i racij vajene_i, vendar so se ob tokratni, predvsem najbolj zatirane transspolne osebe, odločile_i upreti. Po spletu okoliščin in vidnem policijskem nasilju je upor obiskovalk_cev Stonewall Inna podprla množica, ki se je začela zbirati pred lokalom.
Upori v Stonewall Innu veljajo za začetek modernega gibanja predvsem za pravice gejev in lezbijk v zahodnem svetu, čeprav podrobnejša analiza kaže na bogato dogajanje pred temi dogodki. Parade ponosa skoraj po vsem svetu veljajo za pokazatelj spoštovanja pravic LGBT-oseb v neki družbi, čeprav so pri tem večkrat (ne)namerno prezrte biseksualne, transspolne osebe in interspolne osebe oz. osebe z manj pripoznanimi, a enako legitimnimi spolnimi usmerjenostmi in/ali spolnimi identitetami, ki presegajo binarnosti.
