Novice od tam (25)

Evropski parlament: Ne homofobiji in transfobiji

Medtem ko so marca kristjanke in kristjani pozdravljali novega papeža Benedikta I., ki je baje ljudski in liberalen, je evropski parlament sprejel nezavezujočo resolucijo o povečevanju boja proti rasizmu, ksenofobiji in zločinom iz sovraštva. V njem Evropsko komisijo pozivajo, da na seznam Evropske unije o sankcioniranih oblikah sovražnega govora in nasilja uvrsti tudi homofobijo in transfobijo.

Leta 2008 je namreč Evropska unija sprejela okvirni sklep o boju proti rasizmu in ksenofobiji, ki določa višje kazni za rasističen in ksenofobičen sovražni govor in zločine. Okvirni sklep, katerega ukrepi se izvajajo v vseh 27-ih državah članicah EU in na Hrvaškem, letos nameravajo revidirati, zato evropski parlament nenehno poziva k vključitvi homofobije in transfobije na omenjeni seznam.

Papež se o resoluciji ni izrekel, saj navkljub pripisani mu liberalnosti, nasprotuje enakopravnosti lgbt-oseb.

francija 200Protesti in nasilje zaradi uveljavitve enakopravnosti

Francoski parlament je konec aprila sprejel zakon, ki istospolnim parom omogoča poroke in posvojitve otrok, o čemer smo podrobneje pisali na Narobe blogu. Javno debato in postopke v zakonodajnih organih so spremljali protesti nasprotnikov in nasprotnic, nevladne organizacije pa poročajo o povečanju števila homofobičnih dejanj.

Vodja organizacije SOS homophobie (SOS homofobija) Elizabeth Ronzier poroča, da se je število poročil o homofobičnem in transfobičnem nasilju v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 povečalo za 30 %. Število prijav je poskočilo predvsem jeseni 2012, ko se je začela debata o sprejetju predloga zakona o enakopravni zakonski zvezi. Januarja in februarja 2013 pa so prejeli toliko prijav, kolikor so jih v preteklih letih prejeli v pol leta.
Potem ko je ustavnost zakona potrdil še francoski ustavni svet, je zakon podpisal predsednik Francois Hollande in prav zdaj se v Franciji poročajo prvi istospolni pari.

Nasprotniki in nasprotnice enakopravne zakonske zveze v Franciji napovedujejo nadaljevanje boja za ohranitev »tradicionalne« družine. Pri tem ne izključujejo niti referenduma, čeprav različne javnomnenjske raziskave kažejo, da 55 do 60 % prebivalk in prebivalcev Francije tovrstno enakopravnost podpira. Podpora istospolnemu paru za posvojitev otrok pa se giblje okrog 50 %.

Če bo do referenduma prišlo, lahko preštudirajo predreferendumsko kampanjo proti Družinskemu zakoniku v Sloveniji. Strategija kampanje je namreč napisana v latinščini – lingui franci prave morale in vrednot.

urugvaj 200Enakopravne zakonske zveze tudi v Urugvaju

Medtem ko so bile v Evropi vse oči uprte v dogajanje v Franciji, je urugvajski kongres glasoval za istospolne poroke. Tako je postal druga država v Latinski Ameriki, za sosedo Argentino, ki je sprejel tovrsten zakon.

Sprejetju so, kot je to že v navadi, nasprotovale nekatere krščanske organizacije in Katoliška cerkev. Enoglasno so in ga označile za »popačenje instituta zakonske zveze«. Ah. Poleg sprejemanja in solidarnosti tovrstnim argumentom primanjkuje tudi kreativnosti.

julia 200In na Novi Zelandiji

Na drugi strani zemeljske oble je predlog zakona o istospolnih zakonskih zvezah sprejel tudi novozelandski parlament. Nova Zelandija je tako prva država v Oceaniji, ki je uzakonila enakopravnost zakonske zveze, in druga med državami Commonwealtha. V tej skupini jo je prehitela Kanada. Avstralija, velika novozelandska soseda, za zdaj še ne razmišlja o federalnem zakonu, ki bi omogočal enakopravnost zakonskih zvez. Premierka Julia Gillard (na sliki) je dejala, da si ne bo premislila in podprla istospolne poroke samo zato, ker jih je legalizirala Nova Zelandija.  Istospolni pari iz Avstralije bodo zato najverjetneje začeli razmišljati o poročnih potovanjih čez Tasmansko morje. Počakati pa bodo morali do avgusta, ko bo zakon stopil v veljavo.

clinton 200Še o enakopravnosti v ZDA

V ZDA vrhovno sodišče odloča v dveh pomembnih primerih glede istospolnih porok. V prvem primeru sodišče odloča o prepovedi tovrstnih porok v Kaliforniji, v drugem pa presoja ustavnost zakona, poimenovanega DOMA (Defense of Marriage Act), ki določa, da je zakonska zveza rezervirana le za skupnost moškega in ženske. Ta zakon je podpisal še Bill Clinton (na sliki), ki pa je priznal, da je zakon diskriminatoren. Zakaj ga je torej podpisal?

Od odločitve sodišča je odvisno, kako se bo v ZDA razvijala zgodba s pravno ureditvijo istospolnih porok. Te nekatere ameriške države že omogočajo, vendar je težava v tem, da preostale države teh porok ne priznavajo.

Odločitev sodišča naj bi bila znana do konca junija.

Time 200Ko od ljubezni zardeva tudi splet

Ameriška nevladna organizacija Human Rights Campaign je v podporo istospolnim porokam svoj logotip (rumen enačaj na modri podlagi) prebarvala v rdeče. Dejanju so kmalu sledili tisoči drugih, ki so svojo sliko na Facebooku ali Twitterju spremenili v isti logo. Na svojih Facebookovih straneh so ga prevzele tudi nekatere znane osebnosti – od Madonne do Beyonce. Celo komična Facebookova stran, ki naj bi jo imel v lasti sam Bog, je logo spremenila v podporo istospolnim porokam.

Facebook in Twitter – vsaj v ZDA – sta bila tako preplavljena z rdečo barvo – barvo ljubezni, da ne bo pomote.

Enakopravne zakonske zveze je podprla tudi ena od vodilnih revij v svetu. Revija Time je na spletu objavila svoji naslovnici s fotografijama, ki prikazujeta poljub lezbičnega in gejevskega para. Fotografiji spremlja besedilo: »Istospolne zakonske zveze so že dobljene. Vrhovni sodišče se še ni odločilo, Amerika pa se je že.«

valensa 200Walensa onečedil Nobelovo nagrado z mir

Ker je resnično življenje bolj bizarno od fikcije, nas ne bi smelo presenetiti neargumentirano in nepremišljeno govorjenje dobitnika Nobelove nagrade za mir, bivšega poljskega predsednika in vodje gibanja Solidarnost Lecha Walense (na sliki levo).

V intervjuju za televizijo TVN je med drugim dejal, da bi morali istospolno usmerjeni poslanci v parlamentu sedeti v zadnjih klopeh ali celo za zidom, torej zunaj parlamenta, saj predstavljajo zgolj manjšino. Pri tem se je označil za pripadnika stare šole, ki se ne namerava spremeniti.

Svojih izjav ni obžaloval, čeprav je njegov sin in evroposlanec Jaroslaw Walensa (na sliki desno) dejal, da so ga očetove besede šokirale in da ne bi smele biti nikoli izrečene: »Geji, lezbijke, homoseksualci, imajo pravico imeti svojega predstavnika, ki mora biti v parlamentu.«

Walensa služi nezanemarljive denarce s predavanji po svetu. Po objavi omenjenega intervjuja pa je sodelovanje z njim odpovedalo nekaj organizacij. Tako je Walensa zaradi izpada dohodka napovedal tožbo proti gejem in lezbijkam. Želimo mu veliko sreče.

Nobelove nagrajenke in nagrajenca o lgbt-pravicah

Ko smo lani poleti poročali na Narobe blogu, da so štirje dobitniki in dobitnice Nobelove nagrade za mir v skupini izjavi ostro nasprotovali nasilju nad lgbt-osebami in pozivali ljudi k podpori lgbt-pravic, je Lech Walensa očitno sedel na ušesih.

Južnoafriški nadškof Desmod Tutu, iranska aktivistka dr. Shirin Ebadi, profesorica Jody Williams in profesor Muhammad Yunus so v izjavi med drugim zapisali: »Kot globalna skupnost posameznikov in posameznic, ki so predani mirnejšemu in pravičnejšemu svetu, želimo izraziti našo globoko zaskrbljenost zaradi načina, kako po svetu ravnamo s svojimi brati in sestrami, ki so lezbijke, geji, biseksualne, transpolne in interspolne osebe.«

In še: »S solidarnostjo z lgbti-osebami po svetu brez predsodkov in nestrpnosti priznavamo, da se z dostojanstvom in človekovimi pravicami rodijo vsi posamezniki in vse posameznice ter tako naredimo pomemben korak naprej na našem skupnem potovanju k miru.«

merlinka 200Merlinka – pacifistka in translegenda

22. marca letos je namreč minilo 10 let od nasilne smrti balkanske translegende Vjerana Miladinovića Merlinke, katere morilca niso nikoli našli.
Srbska lgbt-organizacija Gej lezbijski info centar in Merlinka festival 30. maja organizirata obeležitev te obletnice, in sicer s projekcijo filmov režiserja Želimirja Žilnika »Lijepe djevojke prolaze kroz grad« (Lepa dekleta se sprehajajo po mestu) in Marble Ass (Marmornata rit) ter izdajo Merlinkine avtobiografske knjige »Terezin sin«.

Film Marble Ass spremlja Merlinko v vojnih devetdesetih letih na njenem delovnem mestu – ulici. Svoje telo prodaja posiljevalcem, kockarjem in pohotnim mladim moškim, ki bi sicer prežali na ženske, dekleta in otroke. Prostitucijo spremeni v svojevrstno orodje pacifizma. Merlinka tako za vedno ostaja v naših spominih.

hrsak 200Prvi avtirani politik na Hrvaškem

Hrvaška je dobila svojega prvega javno razkritega geja, ki je aktiven v politiki. Damir Hršak sicer pravi, da je njegova gejevska identiteta nekaj, kar ni treba posebej poudarjati. Hršak je namreč vsestranska oseba: profesor na fakulteti za metalurgijo, urednik mednarodnega znanstvenega časopisa The Holistic Approach to Environment (Celoviti pristop k okolju) in mednarodni strokovnjak slovaške državne Agencije za raziskave in razvoj. Poleg tega je že več kot 20 let aktiven v civilnodružbenih organizacijah, ki se zavzemajo za človekove pravice, in eden od pionirjev lgbt-aktivizma na Hrvaškem. Kandidiral je na listi Hrvaških laburistov za evroposlanca, vendar ni bil izvoljen. Nič. Pa drugič.

sezonaparad 200Sezona parad ponosa

Začenja se sezona parad ponosa, ki se bo zavlekla globoko v jesen. Naj omenimo le nekatere iz včasih bratsko, danes pa sestrsko povezanih držav.

V Splitu vas na pride vabijo 8. junija, v Zagreb 15. junija, sočasno s parado ponosa v Ljubljani. V Beogradu bodo, držimo pesti, ulice odete v mavrične barve 28. septembra. Prvič sta se na seznam mest, kjer načrtujejo parado ponosa, uvrstila tudi Podgorica in Skopje. V črnogorski prestolnici naj bi paradirali junija, vendar točen datum še ni znan, v makedonski prestolnici pa 22. junija.

Čeprav je lezbična organizacija Lori konec marca objavila poziv za oblikovanje organizacijskega odbora Reka Pride 2013, parade ponosa letos na Reki (še?) ne bo. Na poziv se je namreč odzvalo premalo posameznikov in posameznic, ki bi se bili pripravljeni spopasti s tem organizacijskim zalogajem.  Na Reki so sicer lani organizirali pohod po ulicah v podporo paradi ponosa v Splitu. Letos pa so želeli narediti korak naprej.

Tags from the story
Written By
More from Eva Gračanin

Referendum o enakosti pred zakonom za vse pare 20. decembra

Na današnji izredni seji Državnega zbora so poslanke_ci sprejeli predlog, da bo...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja