Novice od tu 9

Suzana je kanon

 Dijaki in dijakinje na narodno mešanem območju v Prekmurju bodo za izpit iz slovenščine na maturi 2010 brali delo pisateljice Suzane Tratnik Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Poleg tega je odlomek iz njenega romana Ime mi je Damjan objavljen v učbeniku za slovenščino Od branja do branja (Ambrož in drugi, DZS, 2008), ki je namenjen prvim letnikom srednjega strokovnega izobraževanja, odlomek iz njene pripovedi Zatišje v Nijmegnu pa berejo dijaki in dijakinje tretjih letnikov srednjega poklicnega izobraževanja v učbeniku Mlada obzorja (Kvas, DZS, 2007).

Umestitev njenih besedil v šolske učne načrte in učbenike in s tem v šolsko prakso je zelo pomembna, saj se literarni kanon najbolj odraža prav v šolskih berilih, domačih branjih in na maturi. Mogoče bi celo lahko rekli, da besedila in avtorji ter avtorice, ki so izbrani za šolski pouk, so kanon. Ta je pomemben, ker, kot piše Rebeka Vidrih, »služi legitimiranju kulturne in s tem politične identitete.«

Literarni kanon, ki se kaže v dosedanji šolski praksi, je v prvi vrsti legitimiranje moške kulture in moške politične identitete ter pomeni utišanje ženske. V berilih in učbenikih so namreč izbrani pretežno avtorji, avtorice so v manjšini. Zato je vključitev vsake avtorice še toliko pomembnejše priznanje umetniškega mojstrstva in istovetnosti ženske s kulturo in ustvarjalnostjo. Vključitev lezbičnih besedil, ki so zakodirana z dvojno stigmo – žensko in lezbično –, pa kaže na preoblikovanje trdnjav seksizma in androcentrizma. Avtorji in avtorice učbenikov Mlada obzorja in Od branja do znanja se namreč ob objavil del Suzane Tratnik ne sprenevedajo, da gre za lezbično avtorico, kar je pomemben obrat od heteronormativnosti. Gre za enega od prvih tovrstnih obratov, ki je vsekakor pomemben, a dijakinje in dijaki še naprej ostajajo prikrajšani za pomembno bralsko in interpretativno izkušnjo zaradi še vedno majhne in neenakovredne zastopanosti avtoric v šolskih berilih.

Zala Hriberšek

 

 Salome spodaj brez

Slovensko-hrvaška diva Salome je pogumno prestala nastop v oddaji As ti tud’ not padu, v kateri je voditelja zanimala zgolj in samo ena stvar, kar je precej pokvarilo sicer simpatično oddajo, saj ima Salome marsikaj zanimivega povedati tudi o čem drugem. [Glej komentar o tem v tokratni rubriki Mediašit.] Na koncu sta se nekoliko odkupila za neskončno lajnanje o tičih in ji podarila zajeten znesek (ki je bil, kajpak, zopet skrit v tiču, tokrat glinenem) za dokončno spremembo spola. Preostanek denarja je naša najbolj znana transseksualka zbirala na vroči in odlično obiskani pustni zabavi v klubu InBox, operacijo pa bo opravila v tujini, »kjer so v tem dobri«, in ne pri nas, »kjer naredijo eno [vagino, op.a.] na pet let«. Kot je še izjavila za tednik Mladina, noče »dobiti še enega popka, pač pa dobro storitev«. (fer je fer press)

 

 Policijski kodeks brez spolne usmerjenosti

V februarju je slovenska policija pod novim vodstvom izdala dopolnjen Kodeks policijske etike (dosegljiv na www.policija.si), ki sicer ne prinaša ničesar revolucionarnega, vsekakor pa predstavlja korak naprej v urejanju problematike policijskega delovanja. Brez spodrsljajev seveda ne gre. Škuc-LL opozarja, da tretji člen, ki govori o enakosti pred zakonom, ne omenja spolne usmerjenosti kot ločene kategorije, temveč jo, kot smo sicer že vajeni, stlači med »katere koli druge osebne okoliščine«. Pri Škuc-LL-u so še povedali, da »Kazenski zakonik Republike Slovenije od leta 1995 izrecno prepoveduje in kaznuje kršitve enakopravnosti oziroma razlikovanja na podlagi spolne usmerjenosti, to področje ureja tudi več drugih zakonskih predpisov glede enake obravnave, enakih možnosti ter zaščite pred diskriminacijo, ki predstavljajo pravne podlage za organe pregona«. Po vzoru večine zahodnih držav bi bilo torej smiselno spolno usmerjenost eksplicitno omeniti, saj spada med tiste »osebne okoliščine«, ki so pogosto razlog za diskriminacijo. Zaradi neenake obravnave spolne usmerjenosti v tem kodeksu naj bi bila iz vrst policistov že podana pritožba. Pohvalno.

 

 Parada ponosa 2009

Letos praznujemo že kar četrt stoletja slovenskega gejevskega in lezbičnega gibanja. Kljub častitljivi starosti smo LGBT-ji še vedno živahni, polni idej, energije in zanosa in pripravljeni na naslednjih petindvajset let, seveda pa nam vedno prav pridejo nove moči, nove ideje in nova zagnanost. Letošnja parada bo zaradi omenjenega jubileja še toliko bolj posebna in pomembna, saj nekateri problemi kljub dolgoletnemu trudu še vedno niso rešeni in tudi homofobija še zdaleč ni izkoreninjena. Če bi torej radi soustvarjali letošnjo parado ali pri njej kakorkoli sodelovali in pomagali, se – kljub bližajočemu se juniju – še vedno lahko javite na ljubljana.pride@gmail.com.

 

Varuhinja o istospolnih družinah

Roza starši, združeni okrog foruma Rozalija, so se sestali z varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek-Travnik in jo opozorili na diskriminacijo otrok, ki živijo v istospolnih družinah. Z varuhinjo so se dogovorili za nadaljnje korake na poti k izenačevanju pravic otrok iz istospolnih in raznospolnih družin. Varuhinja je hkrati obljubila, da bo problematiko istospolnih staršev vključila v svoje letno poročilo za leto 2008. Roza starši pozivajo vse lgbt starše, naj neenakopravno obravnavno svojih otrok prijavijo varuhinji človekovih pravic, saj ta prijave obravnava anonimno. Hkrati pozivajo, da o tem obvestite tudi forum Rozalija (http://rozalija.editboard.com), kjer spremljajo te pobude. Priporočajo se tudi za pravno pomoč na tem področju.

 

 Na taboru o odnosih

V začetku marcem se je zgodil že 9. tradicionalni zimski tabor Društva informacijski center LEGEBITRA. Taborniki so se odpravil v Faro in preživeli nepozaben vikend. Tema tokratnega izobraževalnega tabora so bila partnerska razmerja in odnosi lgbt-mladih. Na taboru so se predvsem učili o sebi v odnosu z drugimi – tako s starši in sorodniki, kot tudi s prijatelji in seveda partnericami in partnerji. Izmenjavali so si izkušnje o odnosih, ki jih živijo ter poskušali spoznati, kako spolna usmerjenost vpliva na odnose. Največ časa so posvetili razpravi o spolnosti in s tem povezani komunikaciji in reševanju konfliktov. Vse pa vendarle ni bilo tako storilnostjo: poleg trdega dela so si privoščili tudi obilico zabave,  recimo polnočni nogomet, prepevanje nove Legebitrine himne, pisali so si skrivnostna sporočilca preko skrite pošte, igrali pingpong in se veliko, veliko smejali. Končal se je še en uspešen tabor, tokrat žal brez tračev … A organizatorji obljubljamo, da julija, ko se bomo podali na tradicionalni poletni tabor, zagotovo bodo.

Novice od tu ureja Anamarija Šporčič – Janis. Pisali so: Janis, Zala Hriberšek in Maja Mojškerc
Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Queer plesni večer

ŠKUC-Kulturni center Q (klub Tiffany) vas vabi na QUEER PLESNI VEČER v ponedeljek,...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja