Zdaj, ko se zdi, da je v imenu omejevanja prenosa virusa dovoljeno vse, neodvisne_i strokovnjakinje_i Organizacije združenih narodov (OZN) opozarjajo: ne za ceno človekovih pravic. Posebne_i poročevalke_ci in neodvisne_i strokovnjakinje_i delujejo v sklopu tako imenovanih posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice. Posebni postopki, najobsežnejše telo neodvisnih strokovnjakinj_ov v okviru sistema OZN za človekove pravice, je splošno ime neodvisnih mehanizmov za preverjanje dejstev in monitoring, ki naslavljajo stanje v določenih državah ali določeno tematiko po vsem svetu. Strokovnjakinje_i v okviru posebnih postopkov delujejo na prostovoljni osnovi, niso del osebja OZN in za svoje delo ne prejemajo plačila. So neodvisni od vlad in organizacij in delujejo v okviru svojih lastnih zmogljivostih. Od izbruha epidemije so izdale_i že vrsto priporočil, povzetke nekaterih najaktualnejših objavljamo v nadaljevanju.
Ostanimo doma!
Posebna poročevalka za vprašanja pravice do ustreznega stanovanja Leilani Fahra je ob pozivih vlad, naj ljudje ostanejo doma, poudarila, da morajo vlade sprejeti tudi nujne ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi ljudje ostali brez strehe nad glavo, vsem brezdomnim pa morajo zagotoviti ustrezna stanovanja. Poudarila je, da so stanovanja postala prva zaščita proti koronavirusu, in da še nikoli prej niso bila tako stvar življenja in smrti.
»Posebej me skrbita dve skupini prebivalstva: tisti, ki živijo v zasilnih zatočiščih, brezdomne osebe, stanovalke_ci v neformaliziranih naselbinah ter ljudje, ki se soočajo z brezposelnostjo, osebe z ekonomskimi težavami, kjer lahko plačilni zaostanki hitro prerastejo v deložacije.«
Skoraj dve milijardi ljudi po vsem svetu živita v grozljivo neprimernih namestitvah, v pogosto prenatrpanih prostorih, brez dostopa do vode in sanitarij, zaradi česar so še posebej ranljivi za okužbo, saj imajo pogosto tudi druge spremljajoče bolezni.
»Pozivam države, da uvedejo izredne ukrepe za zagotovitev pravice do stanovanja za vse in jih tako zaščitijo pred pandemijo. V nekaterih državah vznikajo dobre prakse: moratoriji na deložacije zaradi plačilnih zaostankov in hipotek, odložitve plačil hipotek za obolele, podaljšanje zimskih moratorijev na prisilne deložacije ilegalnih naselbin, povečan dostop do sanitarij in zasilnih zatočišč za brezdomne osebe,« je izpostavila Fahra.
Več o konkretnih priporočilih posebne poročevalke tu.
Sledite sredstvom javnega obveščanja
Strokovnjakinje_i za spremljanje medijske svobode pri OZN, Medameriški komisiji za človekove pravice (MAKČP) in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) so v skupni izjavi izpostavile_i, da je pravica do svobode govora zagotovljena vsakomur in povsod. Ta vključuje pravico do iskanja, pridobivanja in širjenja informacij in idej vseh vrst, ne glede na meje, prek katerih koli medijev. Podvržena je lahko le redkim omejitvam.
Temeljno je, da vlade posredujejo resnične informacije o naravi grožnje, ki jo predstavlja koronavirus, so poudarile_i. »Skladno z zakonodajo o človekovih pravicah so vlade obvezane posredovati zanesljive informacije v dostopnih formatih vsem, še posebej tistim z omejenim dostopom do medmrežja oz. tistim, ki jim hendikep predstavlja dodaten izziv.«
Glede dostopa do interneta so zapisale_i: »Nujno je, da vlade ne ovirajo dostopa do interneta. Kjer so to že storile, naj takoj zagotovijo najhitrejši in najširši dostop.« Posebej med krizo, ko je dostop do interneta kritično pomemben »omejevanja širokega dostopa ni mogoče opravičiti z javnim redom ali nacionalno varnostjo«.
Vlade morajo izredne napore usmeriti v zaščito novinarksega dela, so izpostavile_i strokovnjakinje, in nadaljevale_i da, ima novinarstvo ključno funkcijo med javnozdravstveno krizo »posebej, ko si prizadeva informirati občinstvo in ko nadzira delo vlade.« Zato pozivajo vlade po svetu, naj okrepljeno uveljavljajo zakone o svobodi informiranja, da bi lahko posameznice_ki, posebej novinarke_ji, imele_i zagotovljen dostop do informacij.
»Lažne informacije o pandemiji lahko vodijo v zaskrbljenost, paniko in nerede. Ključno je, da vlade in internetna podjetja naslavljajo dezinformiranje najprej pri sebi in posredujejo samo zanesljive informacije,« poudarjajo strokovnjakinje_ki. »Poseganje po cenzuri lahko vodi do omejevanja dostopa do pomembnih informacij za javno zdravje. K tem ukrepu naj se vlade zatekajo samo, ko so izpolnjeni standardi nujnosti in sorazmernosti, so še dodale_i. »Vsakršen poskus kriminalizacije informiranja lahko ustvari nezaupanje v institucionalne informacije, podaljša čas, potreben za dostop do informacij, in ima hude posledice za svobodo izražanja.«
Neodvisne_i strokovnjakinje_ki se zavedajo naraščajoče rabe orodij in tehnologij nadzora za spremljanje širjenja koronavirusa. Razumejo in podpirajo aktivna prizadevanja za soočanje s padnemijo »vednar je ključno, da taka orodja uporabljamo omejeno, tako po namenu, kot časovno, ter ob rigoroznem zagotavljanju pravic do zasebnosti, nedisrkiminacije, zaščite novinarskih virov ter ostalih svoboščin. Države morajo ščititi tudi osebne podatke pacientk_ov«.
Strokovnjakinje_ki so še posebej poudarile_i, da mora biti vsaka raba tovrstnih tehnologij podvržena najstrožji zaščiti ter na voljo samo v skladu z domačo zakonodajo in mednarodnimi standardi človekovih pravic.
Skupna izjava stokovnjakinj_ov za medije OZN, MAKČP in OVSE je v izvirniku dostopna tu.
Umivajte si roke!
Umivanje rok z milom in čisto vodo je življenjskega pomena v boju proti COVID-19, vendar morajo vlade zagotoviti neprekinjen dostop do dovoljšnjih količine vode za prebivalke_ce, ki živijo v najbolj ranljivih okoliščinah, so izpostavile_i strokovnjakinje_ki OZN. Takega dostopa nima več kot dve milijardi ljudi.
»Pozivamo vlade, da tako prepovejo oviranje dostopa do vode tistim, ki zanjo ne morejo plačati. Temeljnega pomena je, da priskrbijo brezplačen dostop do vode med zdravstveno krizo za vse, ki živijo v revščini, in vse, ki so prizadeti zaradi ekonomskih posledic krize. Javne in zasebne distributerje je treba obvezati, da spoštujejo ta temeljna merila,« so v posebnem sporočilu zapisale_i neodvisne_i strokovnjakinje_ki OZN.
Poudarile_i so, da je za večino privilegiranih umivanje rok z milom in čisto vodo, sicer glavno orožje proti virusu, preprosta gesta, za mnoge pa je luksuz, ki si ga ne morejo privoščiti.
»Ljudje, ki živijo v neformaliziranih naselbinah, brezdomne osebe, populacija na podeželju, ženske, otroci, starejše_i in stare_i, osebe s hendikepom, migrantke_i, pribežnice_ki in ostale skupine, posebej ranljive za posledice pandemije, morajo imeti neprekinjen dostop do dovoljšnih količin vode. Samo tako bodo lahko spoštovale_i priporočila zdravstvenih institucij, naj se držijo strogih higienskih ukrepov,« izpostavljajo strokovnjakinje_i.
Izrazile_i so tudi skrb, da bo ekonomsko šibko prebivalstvo ujeto v začaran krog. Zaradi omejenega dostopa do vode, bodo verjetneje okuženi, okužba vodi v bolezen in izolacijske ukrepe, kar socialno ranljivejšim skupinam onemogoča zaslužiti za življenje. Njihova ranljivost se tako krepi, kar vodi v še slabšo sposobnost preskrbe z vodo. »Vlade morajo izvajati ukrepe, ki bodo ta začarani krog prekinili.«
»Vztrajamo pri zahtevi, da se ne sme na nikogar pozabiti. Vlade morajo posebno pozornost posvečati ranljivim skupinam, ki so redko v središču pozornosti javnih politik preskrbe s pitno vodo in javno higieno. Ko gre za COVID-19 so ta sporočila še toliko pomembnejša,« so zapisale_i.
Sporočilo ekspertne skupine OZN, ki naslavlja nujnost zagotavljanja dostopa do vode, je v izvirniku dostopno tu.
Med krizo – več človekovih pravic!
Najboljši odgovor na potencialno ekonomsko in socialno katastrofo zaradi krize COVID-19 je postaviti finance v službo človekovih pravic in podpreti manj premožne s smelimi finančnimi pristopi, je v posebnem sporočilu dejal neodvisni strokovnjak OZN za vprašanja zunanjega dolga in človekovih pravic Juan Pablo Bohoslavsky.
»Fiskalne spodbude in paketi socialne pomoči, namenjeni neposredno najmanj opolnomočenim za soočanje s krizo, so temeljni za blaženje uničujočih vplivov pandemije,« je prepričan Bohoslavsky, ki vlade poziva, da »razmislijo o uvedbi kriznega univerzalnega temeljnega dohodka«.
Izrazil je zadovoljstvo, da številne države razmišljajo o obsežnih ekonomskih spodbudah, opozarja pa, da morajo biti paketi premišljeni in presegati pomoč velikim gospodarskim družbam in bankam.
Temeljno je, pravi, da so javne storitve brezplačne za vse, ki si jih ne morejo privoščiti, odplačila dolgov naj bodo zamrznjena za vse, ki bi se sicer s težavo soočale_i z zdravstveno krizo. »Množične deložacije je nujno treba preprečiti. Zaposlene_i v neformalnem sektorju, samozposlene_i, in vse_i, ki ne morejo delati od doma, potrebujejo ekonomske in davčne spodbude, da lahko ostanejo doma. Sicer bodo morale_i delati, in s tem postavljati v nevarnost svoje zdravje in zdravje svojih družin.«
Bohoslavsky posebej izpostavlja, da smo bile_i »v zadnjih letih priča škodljivim posledicam potrženja in privatizacije številnih nujnih storitev, vključno z zdravstvenim varstvom in javnim zdravjem. Številne države so uvedle t. i. varčevalne politike. Tovrsten razvoj je nujno treba revidirati, da bodo države lahko spoštovale človekove pravice ob soočanju s fiskalnimi izzivi, nastalimi ob krizi COVID-19«.
»Nobena zasebna ekonomska pravica ne bi smela prevladati nad pravico javnosti do zdravja in preživetja,« je prepričan neodvisni strokovnjak Bohoslavsky. Mednarodne finančne institucije poziva, da urgentno mobilizirajo finančne resurse v pomoč državam v boju s pandemijo.
»Ta kriza je priložnost za razmislek in preobrat ideologije, v skladu s katero je gospodarska rast edina pot naprej. Še posebej nas poziva k prespraševanju in spremembi naših potrošniških vzorcev in vedenj, če mislimo resno z zagotavljanjem polnega uživanja človekovih pravic za vse in če mislimo resno z zaščito okolja,« je še povedal Bohoslavsky.
Izjava neodvisnega finančnega strokovnjaka je v celoti v izvirniku dostopna tu.
