Odprto pismo Ljudmili Novak

 Spoštovana predsednica Nove Slovenije,poslanka v Evropskem parlamentu, gospa Ljudmila Novak,

v preteklih dneh sem prebral vaš odziv na prizadevanja gejevske, lezbične, biseksualne in transspolne skupnosti pri nas, da bi uveljavila spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin za vse državljanke in državljane ne glede na osebne okoliščine. Tako, kot piše v slovenski ustavi. Seveda me je vaše stališče globoko prizadelo, kot državljana in kot človeka. Najprej zato, ker od predsednice stranke, ki je še nedavno imela prestavnike in predstavnice v državnem zboru, in od osebe, ki še vedno predstavlja državljanke in državljane v evropskem parlamentu, nikoli ne bi pričakoval tako fundamentalnega nasprotovanja temeljnim konceptom spoštovanja človekovih pravic in svoboščin za vse. Prepričan sem bil namreč, da je, kdor dela v institucijah, ki so po definiciji stebri demokracije, seznanjen s koncepom človekovih pravic in enakih možnosti. Da soglaša s civilizacijskim konsenzom, da so te pravice univerzalne, nedeljive in neodtujljive. Pa očitno ni tako.

Kako bi sicer lahko razumeli razvrščanje človekovih pravic po prioritetah? Najprej človekove pravice večine, potem človekove pravice manjšine. (Če ravno ne bo kakšnega drugega pomembnejšega vprašanja na agendi.) Brezposelnost, zaposlovanje mladih, pokojnine in zdravstvo so problemi, s katerimi se moramo spopadati, vendar to ne pomeni, da moramo zato zanemarjati aktivno odpravljanje institucionalne diskriminacije stotisočih istospolno usmerjenih državljank in državljanov. Odpravljanje državne diskriminacije gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih oseb tudi ne bi na nikakršen način upočasnilo ali zaustavilo reševanja ostalih pomembnih socialnih vprašanj, kot poskušate demagoško prikazati.

Vaš odziv na naš boj za spoštvanje temeljnih pravic, spoštovana gospa Ljudmila Novak, me je prizadel tudi zato, ker so me v šolah in izobraževalnih institucijah učili, da so izobraženi ljudje razgledani, široki, odprti in modri. Da so njihova stališča in mnenja vedno osnovana na vedenju in znanju. Na informacijah in ne na predsodkih in stereotipih. In ko berem o vaših prepričanjih, da je omenjena problematika (sic!) dobro urejena v obstoječem zakonu, se sprašujem, zakaj so me v šoli tako zavajali? Ste zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti sploh prebrali? Ste kdaj naredili primerjalno analizo socialnih pravic, ki jih imate vi, samo zato ker ste poročeni (ne glede na to ali bi imeli otroke ali ne), in pravic, ki jih nimamo tisti, ki se poročiti ne smemo, čeprav gre v obeh primerih za življenjsko skupnost? Ste se kdaj resnično poglobili v slovensko ustavo, v tisti njen temeljni del, v katerem govori o človekovih pravicah brez razlikovanja? Ste se kdaj kot človek, kot ženska, kot mati, kot političarka, kot državljanka empatično uživeli v stiske gejev in lezbijk zaradi diskriminacije in homofobije?

Ko berem o vaših strahovih, da bi enakopravnost istospolnih partnerstev in zakonske zveze sprožila zahteve po posvojitvi otrok, me stisne v prsih. Pa saj ste mama tudi sama in veste, kako močna in brezpogojna je ljubezen staršev do svojih otrok. Seveda bo enakopravnost istospolnih zakonskih in zunajzakonskih zvez z raznospolnimi sprožila izenačevanje na vseh področjih, posebej v odnosu do otrok. Saj gre za korist otrok, ki živijo v istospolnih družinah in se z njimi danes ravna povsem nehumano, ko socialni starš do otroka partnerja nima nobenih obveznosti in pravic. Pa sem mislil, da gredo materinska čustva čez predsodke in stereotipe. Očitno sem narobe mislil.

Ko berem o vaših strahovih, da bodo otroci v istospolnih družinah ožigosani, me je groza. Mar ne vidite, da ste prav vi eden od motorjev tovrstnega žigosanja? Da prav vi z vašimi predsodki in stereotipi, s širjenjem strahu in moralne panike, z vašim političnim delovanjem sprožate stiske otrok in staršev v istospolnih družinah?

Seveda sem na koncu povsem obnemel ob vaših besedah: »Velikokrat takšne zveze nimajo trajne vrednosti oz. niso trajne in zato bi to pri otrocih povzročalo veliko večjo izpostavljenost, hkrati pa vemo, da so istospolna partnerstva tudi bolj izpostavljena boleznim sodobnega časa, kar ima potem lahko tudi negativne posledice za otroke.« Ker živim v istospolni družini že 9 let, ker sem obdan s prijateljicami in prijatelji v dolgotrajnih istospolnih partnerskih zvezah, dolgih po 15, 20, 30 in več let, vas sprašujem, na osnovi katerih raziskav sodite, da istospolne življenjske skupnosti nimajo »trajne vrednosti«? In še, ali je trajnost zveze tisto, na čemer utemeljujemo socialne pravice življenskih skupnosti? So zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti danes trajne skupnosti? In na katere bolezni merite, ko govorite o boleznih sodobnega časa? Na ptičjo in prašičjo gripo? Na AIDS morda? Če je to AIDS, kar na osnovi dolgoletnega spremljanja vašega življenja in dela z veliko gotovostjo sklepam, potem naj vam povem, da je AIDS v svetovnem merilu veliko bolj prizadel heteroseksualno usmerjene ljudi, predvsem ženske in njihove otroke, kot pa istospolno usmerjene. AIDS sicer ne izbira ljudi na osnovi spolne usmerjenosti, ampak je, spoštovana gospa Novak, za razliko od vas povsem enakopraven.

Spoštova gospa Ljudmila Novak, pričujoče odprto pismo sem se odločil napisati zato, ker bi vas rad ob bližajočem se mednarodnem dnevu boja proti homofobiji pozval k osebnemu razmisleku o vaših prostodušnih prizadevanjih za teptanje človekovih pravic stotisočih istospolno usmerjenih državljank in državljanov. Prav tistih državljank in državljanov, ki dnevno polnimo državno blagajno, iz katere plačujete vsakdanji kruh sebi in svoji družini. In iz katerega se financirajo tudi številne aktivnosti za družine in otroke. V sloganu ob prihajajočih evropskih volitvah sicer pravite »Blizu ljudem.« Res blizu prav vsem ljudem?

Ob koncu vas, spoštovana gospa Ljudmila Novak, če že ne spoštujete sekularnega vidika spoštovanja državljanskih in človekovih pravic, pozivam k spoštovanju vrednot, na katere intimno in javno prisegate in na katerih sloni vaše osebno in politično prepričanje ter delovanje. K spoštovanju krščanskih vrednot. To so vrednote ljubezni. Ljubezni do sebe in drugih. Tudi če so tisti drugi različni od nas. Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Bi sebi in svojim otrokom privoščili stiske, ki jih vaše politična prizadevanja proti človekovim pravicam istospolno usmerjenih povzročajo nam in našim otrokom?

Mitja Blažič, aktivist za človekove pravice istospolno usmerjenih

Written By
More from Uredništvo

Včeraj literarni maraton, danes glbt-filmski festival

»To je prvi literarni večer v svobodni Sloveniji, ki ga čuva policija,«...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja