Več kot 40 nemških in evropski združenj ter nevladnih organizacij, ki delujejo predvsem na področju človekovih pravic, poziva nemško zvezno vlado, da preneha blokirati pogajanja v Evropskem svetu o osnutku direktive o enaki obravnavi. 27 od 28 držav članic EU pogajanjem ne nasprotuje.
Organizacije podpisnice so v pozivu, katerega pobudnica je nemška zvezna agencija proti diskriminaciji (FADA), zapisale, da je zaščita pred diskriminacijo temeljna pravica, ki izhaja iz načela enakosti in ki je zapisana tako v Splošni deklaraciji človekovih pravic kot tudi v nemškem temeljnem zakonu. Z Amsterdamsko pogodbo iz leta 1997 so države članice EU vključno z Nemčijo same sebe in EU kot celoto zavezale k spoštovanju načela zaščite ljudi pred diskriminacijo na podlagi spola, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti.
V Nemčiji so osebe pred diskriminacijo zaščitene z zakonom o enaki obravnavi iz leta 2006, ki zagotavlja zaščito na področju dela in civilnega prava. V vseh državah članicah pa ta zaščita ni tako celovita. V več evropskih državah je med drugim še vedno zakonito osebam z ovirami preprečiti dostop do različnih prostorov, gejem in lezbijkam najem hotelske sobe, osebam islamske ali judovske vere najem stanovanja ali osebam le na podlagi njihove starosti preprečiti najem avtomobila.
Že omenjene organizacije zato menijo, da tovrstne nedoslednosti v Evropi ne bi smele obstajati. To ni pomembno samo za ljudi v dotičnih državah, ampak tudi za prebivalke_ce Nemčije, če se preselijo v drugo državo EU. Zato je bilo prav, da je leta 2008 Evropska komisija pripravila osnutek nove, celovite direktive o enaki obravnavi, ki razširja raven zaščite pred diskriminacijo in vključuje zahteve Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki so za Nemčijo že zavezujoči.
Nemčija blokiranje direktive utemeljuje z več razlogi. Meni, da direktiva krši subsidiarnost, načelo zakonodaje EU, ki pravi, da naj se zakonodaja, kjer je to primerno, oblikuje na nacionalni ali lokalni ravni in ne na ravni EU. Pri tem sicer zanemarja dejstvo, da podobna protidiskriminacijska zakonodaja na ravni EU že obstaja.
Nemška vlada tudi meni, da je direktiva preveliko breme za države članice, čeprav so z dopolnili že zmanjšali obseg veljavnosti direktive in podaljšali rok za implementacijo. Strahovi, da bi bilo uveljavljane direktive preveč obremenjujoče za državne proračune, pa so v nasprotju z obstoječimi zavezami EU za spoštovanje človekovih pravic. Christine Luders , direktorica FADE, pri tem izpostavlja, da je v družbah brez diskriminacije kvaliteta življenja višja in da so take družbe tudi bolj produktivne.
Organizacije podpisnice zato nemško zvezno vlado pozivajo, da:
- preneha nasprotovati osnutku direktive;
- se ponovno vključi v pogajanja;
- začne sodelovati s partnerji EU, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom za močno zaščito pred diskriminacijo na vseh ravneh;
- takoj, ko je mogoče, začne dialog z organizacijami podpisnicami.
Lahko bi dodali še zahtevo: Ljudje pred kapitalom.
