Rumeni lakasti čeveljci – VII. del

Objavljamo zgodbe iz avtobiografskega romana v nastajanju z naslovom Rumeni lakasti čeveljci avtorja Aleša Čakša.

 

Novo obdobje

Kim je zadnje čase redkokdaj srečal. V šoli – Kim je samo zaradi Filipa izbrala isto srednjo šolo (ekonomsko) – sta bila v različnih paralelkah. A to ni bil glavni razlog, da sta se manj videla. Filipu je šlo na živce, da se je Kim pogosteje videvala z Rožletom. Vedel je, zakaj. Kim je bil všeč in tudi seksala sta. Filip je bil ljubosumen, ker Kim ni bila več samo njegova, a pravzaprav jo je sam že nekaj časa potiskal na stranski tir. V srednji šoli se je namreč spremenila. Postala je bolj divja, več je popivala in se zabavala z novimi sošolci. Tudi Filip se je precej družil s sošolci, a predvsem se je ukvarjal s svojo homoseksualnostjo. Moral je čim prej razumeti, zakaj je takšna spolnost tak bav bav, zakaj pri vragu naj bi bil on in vsi drugi geji manjvredni člani družbe in zakaj naj bi se skrival. Zavedal se je, da se s takšnim obnašanjem problema homoseksualnosti ne da rešiti in da bo sam eden tistih, ki pač ne bo skrival, da je gej. Že takrat se mu je zdelo trapasto ločevanje na geje in negeje, pa tudi, da so se nekateri geji ali lezbijke obnašali, kot da so nekaj posebnega, če so ‘drugačni’.

Bukowski

Bral je, drkal je, pa spet bral in spet drkal. Požiral je knjige s homoseksualno tematiko. Pa ne tistih s pogrošno vsebino, takšne strokovne, da si razjasni, kaj je biti gej, zakaj postaneš gej, zakaj to ni nenormalno. Bral je tudi druge knjige. Zaljubil se je v Charlesa Bukowskega. V njegov svet luzerjev, pijancev in kurbirjev, v svet izgubljenih ljudi, mehkih in krhkih duš. Všeč mu je bila brutalnost v njegovem pisanju, popolna iskrenost v opisovanju življenja na robu družbe, grobi seksualnosti, brezčutju in vdanosti v krute usode. Pokupil je vse knjige Bukowskega, ki jih je lahko. Lahko si jih je privoščil, bile so zelo poceni. V tem obdobju se je Filip precej ukvarjal z ljudmi na robu, kot so označevali pedre, pijance, klošarje. Ni razumel, zakaj so eni geje metali v isti koš in zakaj naj bi bili geji marginalci. V čem je drugačen, če ima rad fante in moške namesto deklet in žensk, se je spraševal.

Pretvarjanje s puncami

Punce se mu niso gabile. Rad je bil v njihovi družbi, raje kot s fanti. Z njimi se ni znašel, njihov svet mu je bil uganka, dolgočasili so ga, punce so ga bolj zanimale za preživljanje prostega časa. Fantje in moški so ga vznemirajali kot spolni objekti. Ugotavljal je, da se je Kim naglo spreminjala. Postajala je bolj groba, družila se je s fanti, ki so bili na slabem glasu, kadila, popivala. Skorajda se nista več videla, tudi pogrešala se očitno nista. A se ni preveč ukvarjal s tem, več časa si je vzel za osvajanje punc. Njegova gejevska samozavest je namreč nihala, bil je še premlad, očitno, da bi odločno in suvereno živel kot gej. Zato je hotel sošolcem in prijateljem dokazati, da ga punce zanimajo in da ni peder. Pogosto so ga tako zmerjali, pa čeprav je bil vedno v družbi punc. Pretvarjanje mu ni delalo preglavic, kar nekaj deklet se je zanimalo zanj. To mu je bilo všeč, a zvečer je med drkanjem mislil samo na fante in na starješe moške z golimi stopali. To ga je noro vznemirjalo.

Porniči

Ko je masturbiral, je vedno pazil, da ni bil preglasen. Ni želel, da ga slišita matka in sestra, očima pa tako ali tako skoraj nikoli ni bilo doma. Vedno bolj mu je bil sumljiv, še vedno se nista prenašala, zelo sta si šla na živce. Ob sobotah zvečer je Filip pozno zvečer redno gledal erotične filme v upanju, da bo čim več moške golote. In se je enkrat zgodilo, kar si je najmanj želel. Tik pred vrhuncem in v nenavadni pozi ga je sredi noči v dnevni sobi nepričakovano zalotila matka. Ko je Filipa videla nagega in zveriženega na fotelju, je zmedena oddrvela v kuhinjo. Filipu je bilo bedno in smešno hkrati. Matka je bila konservativna glede spolnosti in vedel je, da ji prizor ni bil všeč, verjetno ji je bilo bolj nerodno kot Filipu. A si je že zjutraj oddahnil. Matka ga je prijazno ogovorila in se ob tem hudomušno nasmihala. Rekla ni nič, o tem se nista nikoli pogovarjala. Še dobro, si je mislil. Všeč mu je bil odziv matke.

Rumeni lakasti čeveljci – I. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – II. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – III. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – IV. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – V. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VI. del >>>

_________________________________________________________________

Foto: Jure Makovec

Avtor o avtorju

Že kot majhen sem vedel, da bom pisal, najprej kot novinar, potem pa … hm, morda celo knjiga. Leta 1996 sem na FDV diplomiral iz novinarstva, čez dve leti opravil še specializacijo iz komunikologije na University of Amsterdam.

Dolga leta sem delal kot novinar in urednik na Delu, predvsem sem pisal o šolstvu, tudi za Sobotno prilogo. Leta 2008 sem odšel na Finance in začel kmalu urejati modno in lifestyle revijo TRENDI. V tem času sem zelo od blizu spoznal svet modne industrije, ki me je zanimala tako močno, da sem lani spomladi ustanovil svojo modno znamko Alessio. S TRENDI sem končal, ko sem zapustil Finance in šel na samostojno pot.

Zdaj urejam lifestyle revijo Goodlife (izhaja z Delom) in časopis H.I.M. (Večer). Vmes sem naredil prvo kostumografijo za predstavo Artemisia, Srečanje, ki bo doživela premiero leta 2021, pišem pa tudi … avtobiografski roman. Vsebina se mi zdi nadvse primerna za bralke_ce Narobe.si. Morda si bi kdo lahko z mojim pisanjem pomagal_a, si odgovoril_a na kakšno vprašanje, ki jo_ga muči, se lažje odločil_a za homoseksualnost, bil_a bolj odločen_a na poti v življenje geja ali lezbijke.

Tags from the story
Written By
More from Aleš Čakš

Rumeni lakasti čeveljci – XVII. del

Na Narobe blogu objavljamo še zadnji spletni del zgodbe iz avtobiografskega romana...
Read More