Rumeni lakasti čeveljci – XI. del

Objavljamo zgodbe iz avtobiografskega romana v nastajanju z naslovom Rumeni lakasti čeveljci avtorja Aleša Čakša.

 

Novo življenje

Filip ni več zdržal doma. Star 21 let se je odselil v sobo na Dolgem mostu, na rob mesta, a stran od vedno bolj zablojene matke. Ko je odhajal, mu je zabrusila, naj se nikdar ne vrača nazaj. Filip je pričakoval takšen odziv, nenazadnje ga je imela rada in si ni želela, da tako mlad za vedno odide, a razložil ji je, da se želi osamosvojiti, da je prišel čas, ko mora stran od nje in sestre in da se bosta ločena verjetno bolje razumela. Zadnje čase sta se precej prepirala. Matka je bila zmedena, razdražena, dostikrat opita, jemala je pomirjevala in uspavala in takšne je Filip ni prenašal. Mučilo ga je njeno pitje in pretiravanje s tableti. Polna teh substanc je bila nesramna, dostikrat zlobna. Razumel je njene stiske in travme, a to ni bila tista mamica, ki jo je oboževal. Prve mesece samostojnega življenja mu je celo pomagala s plačevanjem najemnine, a kmalu je odnehala. Filip ni hotel njenega denarja, vedel je, da bo moral ob študiju tudi delati in v celoti skrbeti sam zase. Bil je trdno odločen, da mu bo uspelo študirati, delati, potovati in kolikor je le mogoče uživati življenje.

Kot po maslu

Filipu je uspevalo vse. Bil je dober študent, zagrizen pri predmetih, ki so ga zanimali. Že v prvem letniku je začel tudi delati, kot honorarni novinar časopisa Delo. Na to je bil zelo ponosen. Na fakulteti je bilo prakse namreč malo, premalo, zato mu je bilo hitro jasno, da brez novinarskega dela v kakšni od medijskih hiš ne bo mogel postati dober novinar. Mikala ga je televizija, a še bolj časopisi, zato si je izbral Delo. Honorarni novinar v kulturni redakciji je postal med osamosvojitveno desetdnevno vojno. Ko so v Delu objavili njegovo prvo kulturno novičko, je cepetal od sreče in z Delom pod pazduho takoj obiskal matko. Srečen je bil, ker je bila matka iskreno vesela zanj. In ponosna na sina. Ko je bila trezna in zbrana, je bila še vedno super matka. Rad jo je imel.

Roza disko

Seveda Filip ni pozabil, da je gej. Sošolce je pozorno opazoval. En mu je bil še posebej všeč. Ivan, Primorec, pameten, čeden, svobodomiseln, precej razvajen sicer. Ni bil gej, a nemalokrat so mu bili heteroseksualni fantje in moški privlačnejši. Zdeli so se mu bolj možati. Ampak o Ivanu je lahko samo fantaziral, poiskati si bo moral pravega geja, si je dopovedoval. Počasi so ga namreč začeli zanimati fantje za kaj bolj resnega, ne samo za enkratni seks po divji noči v roza K4. Oh, roza K4 je oboževal. Gejevski in lezbični večeri v nedeljo zvečer v Ljubljani! Še vedno ni maral nedelj, a zaradi Roza diska so mu bile ljubše. Sploh ga ni zanimalo, kaj je v ponedeljek na študijskem urniku. Nedelje zvečer, tja do ponedeljkovega jutra, so bile rezervirane za K4. Zelo pogosto. Rad je divje plesal, pil s svojimi najljubšimi prijateljicami in prijatelji, pogledoval po moških vseh starosti in užival v vročici gejevskih noči. V Roza disko so prihajali od vsepovsod, ne samo iz Ljubljane. Dober glas o vročih večerih in zelo odprti gejevski sceni se je razširil tudi v sosednjih državah. Prihajali so Hrvati, Srbi, Italijani. In ne samo enkrat. Navdušeni so bili nad K4. Prihajali so k prijateljem na podaljšane vikende, da ne bi zamudili Roza disko plesne vročice, naelektrene erotike, drugačnega sveta v temini gejevskega podzemlja. Angleška prijateljica je Filipu priznala, da takšne zabave, kot je v K4 ob nedeljah, še v Londonu ni. Bila je malodane šokirana nad homoseksulanim ‘razvratom’ in naprednostjo K4 v Ljubljani, ki je bila takrat že del samostojne Slovenije, a so Filipovo državo še vedno povezovali z revnim in nazadnjaškim Balkanom. Idejo, da bi imel resnega fanta, je dal Filip za nekaj časa na stran. V Roza disku je bilo preveč čednih fantov, da bi izbral le enega.

Magija razvrata

V temnem stranišču je bilo komaj kaj svetlobe. Ob vhodu, kjer je bilo za odtenek svetleje, je Filip, razgret od plesa in erotičnega naboja, opazoval glasne dragqueene med uživanjem belih črtic. Čutil je, kako se mu širijo zenice, srce mu je začelo hitreje biti, v njegovo telo se je naselila energija, ki je ni poznal. Ni si mislil, da ga bo razvrat gejevskega nočnega življenja tako premamil. Ko se je vračal proti plesišču in iskal svoje prijateljice, je zavil v manjši, temačnejši prostor. V njem so starejši moški gledali pornofilme. Sedeli so na stolih, kot v kinodvorani. Opazil je, da skoraj vsi izgledajo malce nevarni. V tišini so spremljali divji seks razgretih in potnih moških in se grabili za mednožje, eden je svojega trdega tiča spravil iz hlač in masturbiral. Filip je postajal omotičen od naslade in je moral čimprej po mrzlo pivo. Ko je za šankom na dušek spil pol steklenice piva, je opazil čednega manjšega temnolasca. Približal se mu je in ga, na svoje presenečenje, čvrsto stisnil za zadnjico. Bila je trda in izbočena. Fant se je odzval z nagajivim nasmeškom. Filip ga je strastno poljubil in mu s prstom narahlo spolzel v spodnjice proti ritni luknjici. S fantom sta se še močneje poljubljala, začutil je dve močni erekciji. Ko je DJ zavrtel Finally Ce Ce Peniston je Filip fanta odpeljal na plesišče. Všeč mu je bil med plesom, imel je zelo seksi gibe. Hotel ga je videti golega.

Rumeni lakasti čeveljci – I. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – II. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – III. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – IV. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – V. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VI. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VII. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VIII. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – IX. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – X. del >>>

_________________________________________________________________

Foto: Jure Makovec

Avtor o avtorju

Že kot majhen sem vedel, da bom pisal, najprej kot novinar, potem pa … hm, morda celo knjiga. Leta 1996 sem na FDV diplomiral iz novinarstva, čez dve leti opravil še specializacijo iz komunikologije na University of Amsterdam.

Dolga leta sem delal kot novinar in urednik na Delu, predvsem sem pisal o šolstvu, tudi za Sobotno prilogo. Leta 2008 sem odšel na Finance in začel kmalu urejati modno in lifestyle revijo TRENDI. V tem času sem zelo od blizu spoznal svet modne industrije, ki me je zanimala tako močno, da sem lani spomladi ustanovil svojo modno znamko Alessio. S TRENDI sem končal, ko sem zapustil Finance in šel na samostojno pot.

Zdaj urejam lifestyle revijo Goodlife (izhaja z Delom) in časopis H.I.M. (Večer). Vmes sem naredil prvo kostumografijo za predstavo Artemisia, Srečanje, ki bo doživela premiero leta 2021, pišem pa tudi … avtobiografski roman. Vsebina se mi zdi nadvse primerna za bralke_ce Narobe.si. Morda si bi kdo lahko z mojim pisanjem pomagal_a, si odgovoril_a na kakšno vprašanje, ki jo_ga muči, se lažje odločil_a za homoseksualnost, bil_a bolj odločen_a na poti v življenje geja ali lezbijke.

Tags from the story
Written By
More from Aleš Čakš

Rumeni lakasti čeveljci – VI. del

Objavljamo zgodbe iz avtobiografskega romana v nastajanju z naslovom Rumeni lakasti čeveljci...
Read More