Rumeni lakasti čeveljci – XVII. del

Na Narobe blogu objavljamo še zadnji spletni del zgodbe iz avtobiografskega romana z naslovom Rumeni lakasti čeveljci avtorja Aleša Čakša. Celoten roman, ki vsebuje še ne objavljena poglavja, bo v knjižni obliki na voljo v knjigarnah DZS in Mladinska knjiga ter na emka.si in bukla.si zadnje dni avgusta 2021.

 

Gej trk

Ko je Filip Pascala predstavil prijateljicam, so bile navdušene. Skoraj tekmovale so z opazkami, kako da je lep, poseben, pameten, kako krasne kitke ima, kako družaben da je … Filipa nič od tega ni prepričalo, še vedno mu je šel na živce in je komaj čakal, da gre nazaj v Švico. Res pa je znal pritegniti pozornost, zlasti deklet. Matka tudi nikakor ni verjela, da je gej. Filip ji je povedal, da je prišel v Ljubljano zaradi njega, a je matka vztrajala, da ni gej, saj da je poželjivo gledal njeno prijateljico. Matka je zanj skrbela kot za novega sina in uživala, ko je spet lahko govorila nemško. Pascal pa je postajal čedalje bolj nestrpen, ker Filip ni želel seksati z njim.

En večer ju je domov z žurke na Trnfestu peljala Filipova sošolka s faksa. Med vožnjo jo je začel Pascal nadlegovati, češ, zakaj je tako prijazna s Filipom, ali je zaljubljena vanj in ali vendar ne ve, da je gej. Biba ga je sprva presenečena poslušala, potem pa mu je s povišanim glasom rekla, naj pri priči neha. Ko ju je odložila, je začel Pascal na poti do bloka Filipu groziti, da bo matki povedal, da je gej. Filip je pobesnel in zavpil, naj gre gor po stvari in odide. Ura je bila dve zjutraj. Želel je samo, da Pascal takoj izgine izpred njegovih oči. Pascal matki ni povedal, da je Filip gej. Na srečo, to je hotel Filip matki povedati sam. Matki seveda ni bilo jasno, kaj za vraga se gresta ob dveh zjutraj. Pascal je pobral svoje stvari, se zahvalil matki za gostoljublje, jo poljubil, pobožal sestro in šel. Ko je drvel po stopnicah proti izhodu, je za njim nepričakovano odvihral tudi Filip. Pascal je bil jezen nanj in ni hotel, da se poslovita. Filip ga je na silo zvlekel do kletnih prostorov. Hotel je seksati s Pascalom. Zdaj je bil zmeden in presenečen tudi Pascal. Odrinil je Filipa, mu rekel, da je zdaj za vse prepozno in šel.

Čez nekaj dni je matka prejela pismo. Pascal se ji je zahvaljeval za pozornost in skrb, napisal ji je, da je krasna ženska, sestri pa je poslal rožnat trak za lase.

Antropologija

Poletje se je počasi bližalo h koncu. Filip je imel še kot otrok rad poletje, to je bil njegov letni čas. A veselil se je tudi toplega septembra, ne nazadnje je imel septembra rojstni dan. Na faksu mu je manjkal samo še en izpit, a težak. Za antropologijo si je vzel veliko časa za učenje. Predmet ga je zanimal, všeč mu je bila širina znanja in želel si je dobre ocene. Da je naredil kolokvij, se je pošteno namučil, a vaje so bile izredno zanimive, poučne. V tretjem in četrtem letniku je Filip večinoma študiral v NUK-u. Tam je bil najbolj osredotočen, imel je popoln mir. Znal je že veliko, a izpiti pri nepredvidljivem profesorju Južniču so lahko bili loterija. Profesor mu je bil všeč, a z izpita je Filip odšel jezen. Malodane je znal vse. Pri odgovoru, kaj pomeni socializacija za človeka, se sploh ni mogel ustaviti, a je dobil šest le zato, ker je imel slabo oceno kolokvija. To se mu je zdelo skrajno neumestno. A je na to Filip hitro pozabil. Čez teden dni je bil že vpisan v zadnji letnik.

Zatišje pred neurjem

Z matko že nekaj časa ni bilo posebnih težav. Filip je sicer zaznal, da je bila večkrat okajena, a ni delala scen. Sestra mu je povedala, da še vedno golta preveč tablet in to je opazil na njenem obrazu in telesu. Čedalje bolj zabuhla je bila. Izbrati je moral najbolj primeren trenutek, da je njegovo prigovarjanje, naj zmanjša dozo tablet, padlo na plodna tla. Matka se je zavedala, da pomirjevala in uspavala škodijo, priznala je tudi, da je že odvisna. Filip ji je svetoval, naj gre k zdravnici in se dogovori za terapijo z antidepresivi, saj da ji bo to dolgoročno bolj koristilo. Začuda ga je poslušala. Kmalu je začela jemati antidepresive in izgledalo je, da ji gre na bolje. Njeno ravnovesje pa je rušila mena. Med Filipovimi obiski jo je dostikrat oblivalo in ves čas je ponavljala, da bi se včasih najraje vrgla čez okno. Da težko prenaša ta stanja. Med pogovori je bila večkrat zbegana, počutila se je nemočno, ves čas je bredla le po preteklosti. Včasih je tudi zajokala. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo njeno stanje še bolj kritično.

Sla po filmih in fantih

Na fakulteti se Filipu ni dogajalo nič posebnega. Študijske obveznosti mu niso delale preglavic, največ časa se je ukvarjal s tem, kakšno temo bo izbral za diplomsko nalogo. Vsekekor je vedel, da bo nekaj iz sveta filma. V študentskih letih se je zelo zagrel za film, najraje je gledal psihološke drame. Na to je seveda vplivalo tudi matkino stanje. Z lahkoto si je večkrat pogledal filme Kdo se boji Virgine Woolf, Kramer proti Kramerju, Sofijina odločitev, oboževal pa je Woodyja Allena. Njegove filmske psihoanalize, humor, zbeganosti junakov, izvirne scenarije, filmsko atmosfero …

S kolegi s faksa, ki so imeli radi film, so na ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu v enem tednu videli tudi 20 filmov. Filip je rad zahajal tudi v Kinoteko, na retrospektive velikih režiserjev. Še najraje v nedeljo, da je imel potem samo nekaj korakov do K4. Zelo pogosto je bil v Roza disku, včasih je šel tja kar sam. Vedel je, koga vse bo srečal, s kom se bo lahko zabaval, koga bo lahko že proti jutri omotičen peljal domov na hiter seks. Tako kot je rad non stop gledal filme, je lahko tudi osvajal fante. Ko je spil nekaj piv si je sploh marsikaj upal. Kar tako, mimogrede, je koga pograbil, ga zalizal in šel z roko v spodnjice. Če ga je kdo odrinil, ga to ni zmotilo, da ni šel do drugega fanta, ki mu je bil všeč. Tu in tam so ga prijatelji ustavili, češ, da je to za nekatere lahko zelo moteče in da s takšnimi prijemi že ne bo spoznal primernega fanta. Kajti Filip je kljub flirtanju in provokacijam želel spoznati tistega pravega fanta. Hrepenel je po moški ljubezni, zato so mu bili všeč starejši fantje, moški. To je pripisoval dejstvu, da v njegovem življenju ni bilo moških, samo ženske. Ni poznal moškega principa.

Rumeni lakasti čeveljci – I. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – II. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – III. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – IV. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – V. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VI. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VII. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – VIII. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – IX. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – X. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – XI. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – XII. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – XIII. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – XIV. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – XV. del >>>

Rumeni lakasti čeveljci – XVI. del >>>

_________________________________________________________________

Foto: Jure Makovec

Avtor o avtorju

Že kot majhen sem vedel, da bom pisal, najprej kot novinar, potem pa … hm, morda celo knjiga. Leta 1996 sem na FDV diplomiral iz novinarstva, čez dve leti opravil še specializacijo iz komunikologije na University of Amsterdam.

Dolga leta sem delal kot novinar in urednik na Delu, predvsem sem pisal o šolstvu, tudi za Sobotno prilogo. Leta 2008 sem odšel na Finance in začel kmalu urejati modno in lifestyle revijo TRENDI. V tem času sem zelo od blizu spoznal svet modne industrije, ki me je zanimala tako močno, da sem lani spomladi ustanovil svojo modno znamko Alessio. S TRENDI sem končal, ko sem zapustil Finance in šel na samostojno pot.

Zdaj urejam lifestyle revijo Goodlife (izhaja z Delom) in časopis H.I.M. (Večer). Vmes sem naredil prvo kostumografijo za predstavo Artemisia, Srečanje, ki bo doživela premiero leta 2021, pišem pa tudi … avtobiografski roman. Vsebina se mi zdi nadvse primerna za bralke_ce Narobe.si. Morda si bi kdo lahko z mojim pisanjem pomagal_a, si odgovoril_a na kakšno vprašanje, ki jo_ga muči, se lažje odločil_a za homoseksualnost, bil_a bolj odločen_a na poti v življenje geja ali lezbijke.

Tags from the story
Written By
More from Aleš Čakš

Rumeni lakasti čeveljci – XIV. del

Objavljamo zgodbe iz avtobiografskega romana v nastajanju z naslovom Rumeni lakasti čeveljci...
Read More