Svet za odziv na sovražni in diskriminatorni govor je prejšnji teden objavil odziv na sedem zunanjih pobud od osmih, ki jih je prejel v obdobju med 21. majem in 18. oktobrom 2016. Pri vsaki pobudi svet namreč presoja ali pobuda ustreza merilom za odziv. Svet v svojih odzivih izhaja iz vprašanja, ali prihaja pri nekem primeru javnega govora do promoviranja legitimnosti neenakopravnosti, neenakega obravnavanja, diskriminacije, izključevanja, nestrpnosti, nasilja ali sovraštva. V tem smislu vedno v presoji upošteva, ali je govor uperjen proti manjšinam in ali tisti, ki se izreka, govori s pozicije moči in vpliva.
Vse odločitve Sveta so bile sprejete soglasno.
Islam in begunke_ci
Prvi primer se nanaša na več člankov avtorja Jožeta Biščaka, objavljenih v tedniku Reporter, v katerih je Islam označen za zločinsko organizacijo in novi totalitarizem. Nadalje Biščak piše, da je Islam treba zdrobiti, da islamski center lahko postane leglo radikalizacije in terorizma, da bo Ljubljana dobila muslimanski geto in vsiljeni način življenja, šeriatsko milico, ki bo terorizirala stanovalke_ce, da bo v Ljubljani prišlo do radikalizacije in teroristične dejavnosti s človeškimi žrtvami. Svet meni, da je Biščak »s tem nesporno sledil agendi širjenja in spodbujanja sovraštva do islama, razpihoval ksenofobijo pred muslimani in muslimankami ter gradil svoja sporočila na stereotipih, ki spodbujajo sovraštvo do migrantov in migrantk.«
V Svetu so se odzvale_i tudi na scenarij mednarodne vojaške vaje »Takojšen odgovor«, ki je 20. septembra potekala v Novem mestu, Cerkljah ob Krki in na Hrvaškem. Soorganiziralo pa ga je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Prijaviteljica je predlagala, naj Svet scenarij vojaške vaje, kot je bil predstavljen na RTV Slovenija, obravnava kot primer sovražnega govora, pri katerem je šlo za jasno izraženo projekcijo teroristk_ov v begunke_ce oziroma nakazano neposredno povezavo med begunkami_ci in terorizmom.
V delu, ki je bil predviden za javnost, in so ga na TV Slovenija tudi povzele_i v prispevku, so pripadnice_ki vojske izvedli prizor, v katerem se je v skupini begunk_cev, ki se je istočasno s protibegunskimi lokalnimi protestnicami_ki približala »kontrolni točki«, razstrelil terorist in ranil več ljudi, dva terorista pa sta zbežala.
Svet je v odzivu zapisal, da je scenarij za vojaške vaje begunke_ce dejansko prikazal kot neposredno teroristično grožnjo za državo in domače prebivalstvo, ki zahteva »takojšnje« krizno ukrepanje vojske. V Svetu opozarjajo, da je takšno poenostavljeno in neutemejeno slikanje begunk_cev v vsakem primeru nedopustno. »Še posebej problematično je zaradi dejstva, da gre za govor, ki ga je javnosti preko scenarija vojaške vaje posredovala država oziroma so ga posredovale_i njene_i najvišje_i predstavnice_ki.«
Člani_ce Sveta so dodale_i, da je je zaskrbljujoče tudi to, da zelo spornega scenarija vaje niso prepoznale_i niti na RTV Slovenija, ki je v prispevku scenarij povzela povsem nereflektirano. Ocenjujejo, da je prispevek v nasprotju s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike RTV Slovenija, v katerih je med drugim navedeno, da se mora ta izogibati stereotipom ter gojenju in podžiganju predsodkov (12. točka).
Avtonomne cone – varni prostor za begunke_ce
Svet se je odzival tudi na nasilne napade v zadnjih mesecih, o katerih je bila javnost obveščena prek medijev in družbenih omrežij. 15. septembra 2016 je bil v Ljubljani žrtev fizičnega nasilja prosilec za azil, državljan Irana. Eden od treh moških, ki so pristopili k njemu v centru mesta, ga je udaril in telesno poškodoval. Dva tedna pred omenjenim dogodkom, v noči s 27. na 28. avgust, je organizirana skupina mladih neonacistk_ov napadla avtonomni kulturni center Metelkova mesto in poškodovala več ljudi, o čemer smo pisale_i tudi na Narobe blogu. Tretji napad v zadnjem času je napad na Avtonomno tovarno Rog v Ljubljani, ki se je zgodil v noči z 10. na 11. junij 2016, ko je skupina zamaskiranih oseb s kiji, kamenjem in pirotehničnimi sredstvi vdrla v Rog, napadla in poškodovala njegove uporabnice_ke.
Ob teh dogodkih nas pri Svetu opominjajo tudi na trojni napad na Sokolc, Sokolski dom v Novem mestu, od decembra 2015 do februarja 2016. Pripadnice_ki lokalne skrajne desnice namreč v prostore odvrgle_i molotovko, narisale_i kljukaste križe in svastike na pročelje in vrata stavbe ter odvrgle_i sporočilo, v katerem so zagrozile_i s požigom objekta. Napadi so se dogajali v času, ko so v domu, ki danes gosti avtonomni kulturni center, organizirale_i zbiranje pomoči za begunke_ce.
V Svetu z zaskrbljenostjo spremljajo porast sovraštva, ki je v omenjenih primerih eskaliralo v nasilne napade, in opozarjajo, da je nasilje, tokrat uperjeno proti migrantom_kam ali proti uporabnicam_kom avtonomnih prostorov, ki delujejo v skupno dobrobit, podpirajo ustvarjalnost in raznolikost, nesprejemljivo. Napadi, da so še posebej zaskrbljujoči v razmerah naraščajočega protimigrantskega razpoloženja v Evropi in širše.
Menijo, da je stopnjevanje s sovraštvom motiviranega nasilja, ki se odraža v vse pogostejših napadih, nadaljevanje širjenja antipolitike strahu, ki jo uprizarjajo vladajoče elite, z drugimi sredstvi – z nasilnim fizičnim obračunavanjem. Neodziv elit na napade lahko razumejo kot tihi pristanek, da se to »pač dogaja«, in tudi kot potrditev teze o realni in simbolni spojenosti etablirane politike »ekstremnega centra« s paramilitarističnimi skupinami.
Sovražni govor do begunk_cev in (etničnih manjšin) v spletnih komentarjih
Ena od pobud se navezuje na sovražni in diskriminatorni govor v blogih na multimedijskem portalu RTV Slovenija – MMC. Prijaviteljica je namreč ugotavljala, da se je »povečalo število objav z odkrito rasistično, ksenofobno, antisemitsko in (neo)nacistično vsebino«. Svet je sicer ugotovil, da je bila večina komentarjev, ki so navedeni v pritožbi in jih tudi same_i prepoznavajo kot sovražne, izbrisana.
So pa člani_ce hkrati izpostavile_i pomanjkljivosti v uredniški politiki portala. Med drugim so v odzivu zapisale_i, da so reakcije uredništva MMC na sovražne zapise praviloma ustrezne, a prepočasne, saj ne obstaja zadovoljiv sistem vnaprejšnjega preprečevanja sovražnega govora. Sovražni govor politikov_čark in drugih javnih oseb, izrečen v javni sferi in citiran na medijskih portalih, ostaja objavljen in dostopen javnosti, kljub temu da izpolnjuje vse znake sovražnega govora. Pri Svetu menijo, da je takšno arhiviranje »po eni strani razumljivo, po drugi pa so mediji dolžni oblikovati mehanizme za označevanje sovražnega govora tudi v primerih, ko ga ne sankcionirajo z izbrisom«. V nasprotnem se namreč »sovražni govor nejavnih oseb sankcionira, sovražni govor javnih oseb pa ne«. Takšna praksa, da »ni skladna z obsegom družbene moči, vplivom izrečenih misli ter odgovornostjo, ki jo imajo javne in nejavne osebe za oblikovanje strpne in demokratične družbe«.
Onemogočanje pravice do svobode združevanja in govora etnični manjšini
Svet se je odzval še na pobudo, ki jo je dobil zaradi poimenovanja ukrajinske skupnosti v Sloveniji z »ukrajinskimi fašisti«. Ukrajinska skupnost je namreč organizirala shod proti obisku ruskega predsednika Putina v Slovenijo. Člani_ce skupine Socialistična partija Slovenije so na svojem profilu Facebook organizirale_i neprijavljen protishod, prav tako pa so njeni člani_ce protestnice_ke proti obisku Putina pred ruskim veleposlaništvom označile_i za »fašiste«. Že prijavljeni shod ukrajinske skupnosti je kasneje odpadel, saj policija ni mogla zagotoviti varovanja udeleženk_cev.
Pri Svetu menijo, da gre za jasno izraženo sovražnost proti celotni skupnosti neke države. Protestnice_ki proti Putinu niso z ničemer dale_i povoda, da bi se jih tako označilo. Nasilno izrivanje s prostora, za katerega so imele_i protestnice_ki proti obisku Putina v Sloveniji dovoljenje, in zmerjanje v Sloveniji živečih ukrajinskih državljank_nov s fašisti, je po mnenju Sveta še posebej obsojanja vredno zato, ker je izraz nacionalne nestrpnosti predstavnic_kov večinskega prebivalstva nad maloštevilno pri nas živečo ukrajinsko skupnostjo.
Svet pri tem poudarja, da je nestrinjanje posameznic_kov ali skupin z uradno politiko neke države povsem legitimno. Označevanje celotne populacije z »ukrajinskimi fašisti« pa je neposreden izraz sovražnosti na podlagi narodne pripadnosti.
Homofobni govor v oddaji Kmetija: nov začetek
Pri Svetu se od odzvale tudi na homofobni govor v oddaji Kmetija: nov začetek (Planet TV, september 2016). Obravnavani posnetek prikazuje pogovor dveh udeležencev oddaje, ki v pogovoru ugotavljata, ali je njun sotekmovalec istospolno usmerjen in kakšen je njun odnos do tega vprašanja. Med pogovorom uporabita vrsto predsodkov in žaljivk, usmerjenih proti skupnosti gejev in lezbijk. Med drugim ugotovita, da parom v istospolnih zvezah ne bi smeli zaupati otrok. Proti koncu pogovora eden izmed sogovornikov pojasni, da je nekoč že načrtoval, da bo udeležence parade ponosa polil z gnojnico.
Svet je ugotovil, da v navedenem primeru lahko govorimo o očitnem primeru homofobnega govora, ki ustreza tudi številnim definicijam sovražnega govora. Iz njunega pogovora je namreč jasno razvidna ideja, da pripadnice_ki deprivilegirane družbene skupine ne smejo imeti enakih pravic kot njihove_i sodržavljanke_i. Konkretna asociacija na polivanje z gnojnico vsebuje pa po oceni Sveta vsebuje tudi nekatere elemente kaznivega dejanja po 297. členu Kazenskega zakonika – javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Svet je pri tem upošteval, da sta omenjeni sporni govor izgovarjali osebi brez velike družbene moči. Zato pomemben delež odgovornosti zanj pripisujejo platformi, ki je navedenima osebama dala prostor za izrekanje in predvajanje – televizijski postaji Planet TV. Ta je posnetek objavila brez dodatnega komentarja. Po nekaj dneh ga je odstranila s spletne strani. Pišoča sem namreč v imenu Društva informacijski center Legebitra prijavila sovražni govor policiji in urednika na Planet TV opozorila na potencialno kaznivost dejanja tako s strani obeh udeležencev oddaje kot medija, ki je sovražni govor predvajal.
»In če naredimo splav, smo morilci.«
Svet se je nazadnje odzval na pobudo zaradi izjave v oddaji RTV SLO »Tarča: Splav – svobodne v odločanju?«, predvajani 13. oktobra 2016. Izpostavljena je bila izjava gostje oddaje, Angelce Likovič: »In če naredimo splav, smo morilci. Tudi tisti, ki pomagate pri splavih, pomagate moriti otroke. A je to normalno?«. V prijavi je bil izpostavljen tudi način vodenja oddaje s strani voditeljice Vide Petrovčič. Ta je omenjeno sovražno izjavo implicitno opravičila. Urednici Jadranka Rebernik in Mojca Šetinc Pašek pa sta pred kritikami na račun te oddaje branili voditeljico namesto oseb, ki so bile v oddaji objekt sovražnega govora.
Svet meni, da je izjava Likovič uperjena proti osebam, ki lahko zanosijo, predvsem pa proti tistim, ki so se odločile, se odločajo ali se bodo odločile za umetno prekinitev nosečnosti, saj jih označi za »morilce«. Svet ocenjuje, da izjava izpolnjuje ključne kriterije sovražnega govora.
Dodaja, da je izbiro gostij, ki niso strokovnjakinje za obravnavano področje, s senzacionalistično postavitvijo oddaje in voditeljičinimi prispevki, k sovražni retoriki, uperjeni proti osebam, ki lahko zanosijo, in proti tistim, ki jim pri tem strokovno ustrezno pomagajo, prispevala tudi RTV SLO. Pravilnik o poklicnih standardih RTV SLO (točka 9.3. Gostujoči komentatorji) določa: »RTV SLO si bo dosledno prizadevala povabiti komentatorje, ki so znani po tem, da lahko povejo strokovno mnenje, izhajajoče iz natančnih informacij.« Svet ocenjuje, da so bile v dotični oddaji v gosteh osebe, ki svojega mnenja ne utemeljujejo strokovno in argumentirano, temveč ideološko in čustveno manipulativno, torej z vzbujanjem strahu (npr. pred izumrtjem rastlinskega in živalskega sveta, človeka, slovenskega naroda), občutkov krivde (npr. »morilci«) in ksenofobije (npr. »A bomo mi uvažali druge otroke, tako kot Merklova, ki je vse uvozila, namesto da bi imeli svoje otroke? Naše otroke, naše korenine rabimo, mi v Sloveniji«).
V Svetu soglašajo, da je takšne in podobne govore treba obravnavati izjemno resno, predvsem upoštevajoč obstoječi kontekst širšega družbenega življenja, tudi izven slovenskega nacionalnega okvira, vse bolj zaznamovanega z repatriarhalizacijo in rekatolizacijo. »Prav tu se namreč mobilizirajo neokonservativne, institucionalno in organizacijsko močne skupine, ki izrazito selektivno upravljajo s konceptom »delovati v dobro otrok« in ga nanašajo tudi na tiste pojavnosti, kjer njegova uporaba ni ustrezna (npr. zarodek) in/ali utemeljena (npr. nasprotovanje pravnemu prepoznanju otrok, ki živijo v družinah s starši enakega spola, in za katere bi takšno prepoznanje vsekakor bilo v njihovo dobrobit, pa se jim ga odreka, domnevno ravno v imenu njihove »dobrobiti«).«
Svet za odziv na sovražni govor je bil ustanovljen februarja 2015 v okviru projekta »Z (od)govorom nad sovražni govor«. Svet za odziv na sovražni in diskriminatorni govor v drugem mandatu deluje kot samostojno in neodvisno telo. Člani_ce (po abecednem vrstnem redu) so: Liana Kalčina, Andrej Motl, Mojca Pajnik, Nina Perger, Arjan Pregl, Barbara Rajgelj, Andrej Rozman – Roza, Lea Širok in Boris Vezjak.
Vir:
