Svetovna zdravstvena organizacija: Transspolnost ni duševna motnja

V ponedeljek, 18. junija, je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) na spletu objavila revidirano, 11. različico Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (ICD-11)[1], v kateri so vse kategorije, povezane s transspolnimi identitetami, izbrisane iz poglavja o duševnih in vedenjskih motnjah. To pomeni, da je Svetovna zdravstvena organizacija presodila, da transspolnost ni duševna motnja.

Linn Julian Koletnik, direktor_ica Zavoda TransAkcija, je bo tem dejal_a, da je depatologizacija »korak, na katerega je transspolna skupnost čakala že nekaj desetletij«. Hkrati je dodal_a: »Novo sprejeta odločitev je zelo pomembna, saj večinska družba transspolnost še vedno obravnava kot duševno bolezen, hkrati pa se je treba zavedati, da je prav toliko, če ne bolj, pomembna implementacija novo sprejete odločitve s strani držav članic WHO. Odločitev tudi nikakor nima v moči zagotavljati, da transspolne osebe ne bi več doživljale diskriminacije, torej naše delo ostaja enako – še vedno moramo osveščati, dvigovati raven vidnosti transspolnih oseb in tematik ter brezkompromisno zahtevati svojo legitimiteto.«

V skupni izjavi pa so različne (mednarodne) organizacije[2] med drugim zapisale, se s tem za transspolne osebe končuje sramotna zgodovina patologizacije, institucionalizacije, “spreobrnitve” in sterilizacije.

Objava revidirane različice še ne pomeni konca postopka revizije, ampak začetek nove faze, ki se osredotoča na udejanjanje različice in njeno ocenjevanje na ravni držav. Omenjeno različico bodo dokončno potrdile_i na Generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije maja 2019.

Kaj to pomeni v praksi?

Izbris kategorij, povezanih s transspolnimi identitetami, iz poglavja o duševnih in vedenjskih motnjah ne pomeni, da transspolne osebe ne bodo imele več dostopa do medicinskih postopkov in podpore, ki jo potrebujejo. V različico ICD-11 so namreč uvedle_i novi kategoriji, povezani s transspolnimi identitetami, in sicer spolno inkongruenco[3] v adolescenci in odraslosti ter spolno inkongruenco v otroštvu, ki sta opisni v sedemnajstem poglavju o stanjih, povezanih s spolnim zdravjem.

Dr. Lale Say, koordinatorka skupine za adolescenčne in rizične populacije pri SZO[4] je v posebnem video intervjuju dejala, da so se za premik omenjenih kategorij iz poglavja o duševnih in vedenjskih motnjah v poglavje o spolnem zdravju odločile_i zato, ker zdaj bolje razumejo spolno inkongruenco in želijo zmanjšati stigmo, hkrati pa ohraniti dostop do potrebnih medicinskih postopkov. Say je dodala, da ne pričakuje večjih sprememb pri dostopu do zdravstvih storitev. Meni celo, da bi bil lahko zaradi te spremembe transspolnim osebam olajšan dostop do tovrstnih storitev, saj se bo zmanjšala stigma, ki je temeljila na umestitvi transspolnosti v sklop duševnih motenj.

Problematičnost utemeljitve SZO

Mednarodna organizacije GATE, ki deluje na področju spolnih identitet, spolnih značilnosti in širše na področju raznolikosti teles, je ob tej izjavi izrazila nestrinjanje. Zapisale_i so, da je trditev, da bo umik transspolnosti s področja duševnega zdravja prispeval k “zmanjševanju stigme”, ki izhaja prav iz pretekle umestitve transspolnosti v to področje, problematična iz treh razlogov:

  • prispeva k že obstoječi stigmi, povezani s duševnim zdravjem;
  • zanemarja realnosti transspolnih oseb, ki živijo z duševnimi motnjami, in
  • izbrisuje zgodovinsko uporabo diagnoz za razlikovanje med “normalnim”, se pravi nepatologiziranimi, in “patologiziranimi” spolnim identitetam in spolnimi izrazi.

Pojasnile_i so, da veliko oseb transspolnihi oseb živi z različnimi duševnim motnjami, vključno s tistimi, ki jih povzroča sistematično transfobno nasilje v cisseksistični družbeni strukturi. Še več, transspolnim osebam je prav na podlagi njihovih duševnih sposobnosti pogosto onemogočen dostop do pravnega priznanja spola in/ali medicinskih postopkov za potrditev spola. Zato je destigmatizacija vseh oblik duševnih motenj prednostna naloga gibanja za pravice transspolnih oseb. Dodale_i so, da je depatologizacija transspolnosti povezana s človekovimi pravicami, pravičnostjo in subverzijo spolnih hierarhij.

Pomanjkljivosti revidirane različice ICD-11

Različne (mednarodne) organizacije, kot so GATE, AKAHATA, TGEU, APTN, ILGA, Post-Soviet Trans*Coalition, Iranti.org, STP International Campaign Stop Trans Pathologization, nadalje opozarjajo, da delo na področju depatologizacije transspolnosti še ni končano. Treba je namreč:

  • zagotoviti učinkovito udejanjanje različice ICD-11 na ravni držav;
  • revidirati in preimenovati kategorijo spolne inkongruence tako, da vsebina te kategorija ne bo temeljila na normativnosti in vzpostavljanju transspolnih oseb kot drugih;
  • iz ICD-11 enkrat za vselej in v celoti izbrisati spolno inkongruenco v otroštvu;
  • zagotoviti, da bo z depatologizacijo v ICD-11 dosežen cilj popolne depatologizacija, ki temelji na človekovih pravicah in univerzalnem dostopu do zdravstvenega varstva;
  • zagotoviti ustrezno rehabilitacijo in ustrezne odškodnine za osebe, ki so (bile) žrtve patologizacije.

Patologizacija interspolnih oseb ostaja

Čeprav so pri oblikovanju revidirane različice ICD-11 s SZO sodelovale_i tudi strokovnjaki_nje in aktivisti_ke s področja interspolnosti, so interspolne osebe še vedno označene kot osebe z motnjo pri razvoju spolnih značilnosti.

Izvršni direktor evropske krovne organizacije za področje interspolnosti Dan Christian Ghattas je dejal, da OII Europe[5] pozdravlja pozitivne spremembe v ICD-11 pri obravnavi transspolnih oseb. Hkrati pa je izrazil skrb, saj je SZO zamudila priložnost za depatologizacijo interspolnih oseb in s tem za prispevek k zmanjševanju kršitev človekovih pravic, s katerimi se interspolne osebe srečujejo v zdravstvenih institucijah.

Različni organi Združenih narodov za človekove pravice so od leta 2009 več kot tridesetkrat pozvali države članice, da prenehajo kršiti človekove pravice interspolnih oseb. Lani je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PACE) objavila resolucijo[6], v kateri držav članice poziva h končanju patologizacije interspolnih oseb in škodljivih medicinskih postopkov, ki vključujejo nepotrebne operacije.

Zaključek

Spremembe v revidirani različici ICD-11 so zagotovo pomemben korak v pravo smer pri zagotavljanju človekovih pravic transspolnih oseb. Označujejo čas za proslavljanje in čas za načrtovanje nadaljnjih aktivnosti, ki nas bodo še naprej vodile v pravo smer.


[1] Dostopno na: https://icd.who.int/browse11/l-m/en#/http%3a%2f%2fid.who.int%2ficd%2fentity%2f411470068

[2] GATE, AKAHATA, TGEU, APTN, ILGA, Post-Soviet Trans*Coalition, Iranti.org,  STP International Campaign Stop Trans Pathologization

[3] Spolna inkongruenca je znatno in vztrajno neujemanje med spolom, pripisanim ob rojstvu, in spolom, ki ga oseba čuti/izkuša kot svojega.

[4] Izjava je dostopna na: https://www.youtube.com/watch?v=kyCgz0z05Ik

[5] Celotna izjava OII Europe je dostopna na: https://oiieurope.org/who-publishes-icd-11-and-no-end-in-sight-for-pathologisation-of-intersex-people/

[6] Resolucija 2191 dostopna na: http://assembly.coe.int/nw/xml/XRef/Xref-XML2HTML-en.asp?fileid=24232&lang=en

Ostali prispevki: Eva Gračanin

O nebojkotiranju referenduma in prazničnih lučkah

V nedeljo, 20. decembra, gremo lahko vse_i polnoletne_i državljanke_i Republike Slovenije na...
Preberi