Včeraj je v organizaciji Društva informacijski center Legebitra potekal javni forum z naslovom »Spletni komentarji: uresničevanje demokracije ali poligon sovražnosti?«. Namen foruma je bil osredotočiti se na žaljivi in sovražni govor, ki se pojavlja v komentarjih uporabnic in uporabnikov spletnih medijskih vsebin, kjer se piše o enakopravnost gejev, lezbijk, biseksualnih in trans oseb. Zaradi obsežnosti teme in aktualnega družbeno-političnega dogajanja je bila razprava med gosti in gostjami ter udeleženci in udeleženkami praktično naravnana.
Dr. Neža Kogovšek Šalamon iz Mirovnega inštituta je poudarila, da sovražni govor v Sloveniji ni pravna kategorija, saj slovensko pravo pozna le termin javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, ki je kaznivo dejanje. Izpolnjevati mora tri objektivne pogoje: besede morajo biti izrečene v javnosti, spodbujanje k nasilju, nestrpnosti ali drugi protipravnosti mora biti neposredno in obstajati mora verjetnost, da bodo besede pripeljale do nasilja ali druge protipravnosti.
Po njenem je zelo učinkovit mehanizem boja proti sovražnemu govora še več govora in vlaganje kazenskih ovadb zoper sovražni govor. V Sloveniji imamo namreč zelo malo sodne prakse na tem področju.
Aleš Butala, vrhovni državni tožilec, je ob tem dejal, da se zaradi pogostih sprememb člena v Kazenskem zakoniku, ki definira sovražni govor, težko vzpostavlja pravna praksa. S 15. aprilom 2012 bo namreč začela veljati novela Kazenskega zakonika, ki bolj poglobljeno definira sovražni govor in ga jasneje razmejuje od prekrška, ki je definiran v Zakonu o varstvu javnega reda in miru.
Izpostavil je tudi problem počasnosti slovenskih sodišč. Za obsodbo kaznivega dejanja je zelo pomembno, da pride do prijave, ovadbe in obravnave na sodišču v čim krajšem možnem času, sicer se lahko izgubijo oziroma zbledijo nekatere pomembne informacije.
Albert Černigoj, vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje pri Slovenski policiji, je dejal, da je pri sovražnem govoru težko dokazati namero, da se bodo besede udejanjile, kar je eden od treh objektivnih pogojev za kazenski pregon sovražnega govora. Pri tem je poudaril, da je treba sovražni govor kljub temu prijavljati, saj policija, četudi ne napiše kazenske ovadbe tožilstvu, uradno zabeleži prijavo in jo lahko upošteva pri morebitnih nadaljnjih prijavah.
Lija Mihelič iz Spletnega očesa je predstavila statistične podatke o prijavah sovražnega govora. Leta 2009 so prejeli 311 prijav, 49 so jih posredovali policiji, spisanih pa je bilo 12 kazenskih ovadb, ki jih tožilstvo zavrnilo. Leto kasneje so na Spletnem očesu prejeli 801 prijavo, 67 so jih posredovali policiji, spisanih je bilo 27 kazenskih ovadb. Letos so prejeli 2835 prijav, 95 so jih posredovali policiji.
Po besedah Jerneja Rovška, namestnika varuhinje človekovih pravic, tudi pri varuhu dobivajo vsako leto več pobud s področja etike javne besede. Dodal je, da je poleg omenjenih zakonov s področja kaznivih dejanj in prekrškov pomemben tudi Zakon o medijih, saj omogoča udejanjanje pravice do popravka in odgovora, ki velja tudi za spletne strani, ki so vpisane v razvid medijev. Zakon o elektronskem poslovanju na trgu pa uporabnikom in uporabnicam spleta omogoča, da od administratorja zahtevajo umik sovražne vsebine.
Polona Movrin, odgovorna urednica portala Zuranl24.si, je dejala, da se administratorji portala redno srečujejo s sovražnim, žaljivim in neprimernim govorom. Pri sankcioniranju tovrstnega govora uporabljajo dva mehanizma: odstranitev komentarja in opozorilo. Pri tem se srečujejo z obratnim učinkom od pričakovanega – pojavi se še več žaljivega in neprimernega govora. Movrin zato meni, da so ključni preventiva, izobraževanje in preganjanje ne samo kazensko pregonljivega sovražnega govora, ampak tudi moralno in etično spornega sovražnega govora.
S preventivno tem področju se je strinjal Butala in pri tem poudaril pomembnost sodelovanja ključnih partnerjev na tem področju, predvsem civilne družbe.
