Blog17. 6. 201217. 6. 2012

Tisočletne mavrične sanje

ption” style=”width: 600px; vertical-align: middle; display: inline-block;”> Zagreb_pride_600

Posledice gejevskega zakona: gejevske poroke, Srbija napada, sodni dan, uničene družine, taljenje polarnega ledu

Udeleženke in udeleženci na Trgu žrtev fašizma

Včeraj je po ocenah organizatorjev ulice v središču Zagreba zavzelo okrog 4.000 ljudi, po ocenah policije med 1.500 in 2.000. Ne glede na število ljudi v 11. zagrebški povorki parade ponosa so udeleženke in udeleženci jasno in glasno zahtevali enakopravnost gejev, lezbijk, biseksualnih, trans, interspolnih in queer oseb. Za varnost je skrbelo okrog 400 policistk in policistov, ki pa niso imeli veliko dela, razen pridržanja 47-letnega moškega, ki je kršil javni red in mir, preusmerjanja prometa in potenja pod polno bojno opremo.

Povorka je okrog 15. ure s Trga žrtev fašizma krenila po skoraj praznih zagrebških ulicah. Upam, da je bila to posledica neusmiljene sončne pripeke. Tisto malo ljudi, ki si je z roba ulic, vrtov kavarn, oken in balkonov le ogledalo pisano in glasno druščino, je ploskalo, mahalo ali pa le zamišljeno strmelo v gručo. Nobenih iztegnjenih sredincev, jezikov, kletvic, sovražnih pogledov kot prejšnjo soboto v Splitu.

Brezplačna hrana koletiva Hrana in ne orožje

Po uri in pol počasne hoje smo le prišli v hladen, ozelenel in ograjen park Zrinjevac. Tam so nas čakale prepotrebne hladna voda, hrana in senca. Brezplačno hrano je delil kolektiv Hrana, a ne oružje (Hrana in ne orožje), ki zbira in deli zdravo vegansko hrano revnim, lačnim in vsem, ki želijo jesti. Zbirajo hrano, ki jo želijo trgovine in tržnice zaradi pretečenega roka ali drugih razlogov, zavreči. Z deljenjem hrane na javnih mestih kažejo na problem lakote in metanja presežka hrane stran. Istočasno opozarjajo na napačno usmeritev družbe, ki podpira vojno industrijo in nasilje, namesto da bi nahranila lačne.

Po tradicij smo na travo zleknjeni udeleženke in udeleženci najprej poslušali govore. Predstavnika organizatorjev društva Zagreb Pride sta prebrala sporočilo 11. zagrebške parade ponosa, katerega rdeča nit je zahteva po takojšnji ureditvi vseh pravic LGBTIQ partnerskih skupnosti in družin. Slogan letošnje parade ponosa je namreč bil “Imamo družino! Tisočletne hrvaške sanje” (“Imamo obitelj! Tisućljetni hrvatski san”).

Udeleženke in udeleženci v parku Zrinjevac

Spregovoril je tudi predstavnik neformalne skupine LGBT družin, Barnimir Lukić. Dejal je, da so se v skupini, ki združuje starše in tiste, ki bodo to še postali, naučili praktičnih rešitev za vsakodnevne situacija, še posebej v primerih, ko rešitve otežuje sistem. »Srečni smo, da smo se povezali s skupnostjo LGBT družin iz bližnje Ljubljane, katere člani in članice so danes z nami v povorki ponosa. Razveselili bi se, če bi se nam pridružile vse LGBT osebe z otroki in tiste, ki načrtujejo družino,« je dodal. Skupini virtualno druženje omogoča forum Dugine obitelji (Mavrične družine), izdali pa bodo tudi priročnik za LGBT starše.

Dodal je: »Državnim institucijam želimo sporočiti, da so naše družine realnost te države. Mi svoje otroke znamo vzgajati in jih voditi skozi življenje. To, česar ne moremo, je oblikovati pravni okvir za naše vsakodnevno družinsko življenje. Tu se zanašamo na vas, še posebej na vlado in Sabor Republike Hrvaške, da svoj del opravita tako, kot je treba. Ko govorimo o naših pravicah, ni vprašanje da ali ne, vprašanje ni kdaj, ampak izključno kako tehnično rešiti problem, da je družina privilegij, ki ga lahko uživajo le nekateri.« Za konec je dejal, da je povorka ponosa tudi družinski praznik.

Spregovorili so še predstavnika organizacije Trans Aid Hrvatske, društva, ki promovira in ščiti pravice trans oseb na Hrvaškem, in Višnja Ljubičić, zagovornica enakopravnosti spolov, ki je imela isti govor kot na paradi v Splitu. Dejala je: »Tu sem zaradi kršenja človekovih pravic in tudi zaradi svojih prijateljev, ki nimajo poguma, da bi bili danes tukaj, in ki živijo življenja drugih. Želim verjeti, da politična volja za primerno rešitev statusa članov in članic LGBTQ skupnosti obstaja.«

Za homofoba leta 2012 je bil pričakovano izbran splitski župan Željko Kerum, ki pa se razglasitve, spet pričakovano, ni udeležil. Organizatorji in organizatorke so mu zato sporočili: »Željko samo, da veš, to so bile zadnje volitve, na katerih si zmagal.«

Za homofrenda pa je bil izvoljen Boris Dežulović, priznani hrvaški publicist, ki piše kolumne tudi za slovenski časopis Dnevnik. Boris se razglasitve prav tako ni udeležil, poslal pa je pismo, v katerem je med drugim zapisal: »Rad bi bil danes z vami, ampak sem v tem trenutku, na žalost, kot deklarirani heteroseksualec skupaj s tremi napol golimi, dlakavimi in oznojenimi moškimi na kavču in čakam današnje tekme Evropskega prvenstva v nogometu.«

Čilanje na travi pod krošnjami dreves se je nadaljevalo s koncertom hrvaškega neo funk soul benda Mangroove. Potem se je spet začelo vsakdanje življenje.