Volitve v Državni Zbor RS 2022

1.     Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

a.    DA

Obrazložitev:

Nenakopravnost ali kakršna koli diskriminacija kogarkoli, zlasti pa ranljivih skupin, je nedopustna. Potrebno narediti vse, da se ju odpravi, zato podpiramo zapis zaveze o spoštovanju človekovega dostojanstva v koalicijsko pogodbo.

2.     Ali se vam zdi pomembno, da se za eno od tovrstnih skupin opredeli tudi LGBTIQ+ ljudi?

a.    DA

Obrazložitev:

Vsak ukrep, ki bi pripomogel k večji enakosti v družbi ima našo podporo.

3.     V Sloveniji nimamo enotne nacionalne strategije na področju zagotavljanja enakih možnosti in naslavljanja diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin in njihovih presečnosti. Ali menite, da je taka nacionalna strategija potrebna?

a.    DA

Obrazložitev:

Tovrstna strategija, ki jo je potrebno pripraviti skupaj s stroko in relevantnimi deležniki civilne družbe, je potrebna. Zavezujemo se, da bomo v primeru socialdemokratske vlade, oblikovali najširšo delovno skupino vseh ključnih deležnikov in civilne družbe za pripravo strategije in nato ukrepov za popolno odpravo diskriminacije. Samo z LGBTIQ+ osebami o LGBTIQ+ osebah.

4.     V Sloveniji nimamo zakonske definicije kaznivega dejanja, motiviranega s sovraštvom (angl. hate crime). Ali menite, da je zakonska definicija tovrstnih kaznivih dejanj potrebna?

a.    DA

Obrazložitev:

Sovražnost govora in dejanj je instrument, ki ohranja družbeno neenakost. V normativnem smislu je slovenska kazenskopravna usmeritev skladna s smernicami EU boja proti diskriminaciji in nestrpnosti, vendar nezadostna, zato se zavezujemo k spremembam.

Kazenskopravno varstvo pa mora ustrezno dopolnjevati še odziv družbe, ki opozarja na negativne posledice sovražnosti, dopušča da se širi, da se sovražni govor uveljavlja in širi v prostoru javne razprave.

5.     Ali bi podprle_i zakonsko prepoved nenujnih operacij na novorojenčkih in otrocih, katerih namen je “normalizacija” izgleda spolnih značilnosti (predvsem genitalij)? Gre za novorojenčke in otroke, ki jim ob rojstvu na podlagi spolnih značilnosti medicina ne more določiti spola v skladu z medicinskim razumevanjem spola in s tem zadostiti pravni zahtevi po določitvi ženskega ali moškega spola (interspolni ljudje).

a.    DA

Obrazložitev:

Otrokom, ki imajo značilnost obeh spolov, bi bilo potrebno dopustiti, da pri določeni starostni meji sami izberejo katerega spola želijo biti.

6.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi transspolnim ljudem omogočal pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

a.    DA

Obrazložitev:

Oseba mora sama imeti pravico, da se svobodno odloči glede svojega spola in spolnega izraza.
Nadalje, medicinska obravnava in medicinski postopki pri spremembi spola morajo postati bolj dostopni in bi se morali izvajati na podlagi pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

7.     Ali menite, da je sodelovanje med šolami in nevladnimi organizacijami, tudi organizacijami LGBTIQ, pomembno?

a.    DA

Obrazložitev:

Odličen šolski prostor ima po našem mnenju tudi vzgojne, razvojne, socializacijske in vrednotne elemente. Zagotavljati mora sprejetost vseh otrok in mladih, zmanjševati različne predsodke, ustvarjati skupnosti in povezovanje enote in številne druge pozitivne učinke. Zato podpiramo sodelovanje med šolami in nevladnimi organizacijami.

8.     Ali boste s kakršnimikoli ukrepi naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

a.    DA

Obrazložitev:

Socialni demokrati posebno pozornost namenjamo preprečevanju medvrstniškega nasilja ter v našem programu navajamo posebne ukrepe. Še naprej je treba krepiti programe pomoči in opolnomočenja, ki so namenjeni žrtvam nasilja. Storilce je potrebno kaznovati in jim obenem omogočiti, da prekinejo s svojim nasilnim vedenjem. Predlagali bomo, da šole imenujejo predstavnika zaupnika psihologa za LGBTIQ+ osebe, ki bo z nasveti in ukrepi pomagal mladim skozi šolski proces.

9.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil prepoved skupne posvojitve za istospolne pare?

a.    DA

Obrazložitev:

Zavzemamo se za enakopravnost vseh oblik družin, za popolno izenačitev zakonskih in partnerskih zvez kot tudi izvenzakonskih in nesklenjenih partnerskih zvez. Še naprej bomo spodbujali enakopravnost v družinah.

10.    Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravili omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

a.    DA

Obrazložitev:

Socialni demokrati smo v preteklosti skupaj z drugimi naprednimi gibanji vztrajno zavračali vse poskuse, da bi pod kakršnokoli pretvezo okrnili naše pridobljene reproduktivne in spolne pravice. Z napori smo skupaj preprečili, da bi si samske osebe morale legalen splav plačati, ubranili smo hormonsko kontracepcijo kot pravico iz zdravstvenega zavarovanja. Nismo vedno uspeli; leta 2001 na naknadnem zakonodajnem referendumu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo so samske osebe in tudi istospolni partnerji (p)ostali diskriminirani do pravice do umetne oploditve.
Prav tako smo bili SD leta 2020 sopodpisniki zahteve za ustavno presojo dela Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Takšna ureditev sili osebe, da gredo na zdravljenje v tujino, ki je plačljivo. To pomeni diskriminacijo, saj je uveljavljanje te pravice odvisna od socialnega oz. družbenega položaja osebe.

11.    Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo (angl. conversion therapy) kot metodo “zdravljenja” homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

a.    DA

Obrazložitev:

Verjamemo, da tovrstne terapije posegajo v človekovo dostojanstvo in so zavržne, nasprostujejo vsemu, v kar verjamemo. Menimo sicer, da tovrstne terapije niso dovoljene na podlagi že obstoječe zakonodaje v Sloveniji, kljub vsemu bi seveda takšen ukrep podprli.

12.    Ali bi podprli opredelitev LGBTIQ+ mladih kot posebej ranljive skupine v kontekstu družinskega nasilja?

a.    DA

Obrazložitev:

Preprečevati moramo nasilje in zlorabe v vsakem prostoru in skupnosti.

13.    Ali bi podprli sistemske rešitve, ki upoštevajo specifične potrebe LGBTIQ+ ljudi, ki doživljajo nasilje v družini in v intimnopartnerskih odnosih (npr. vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš ali drugih varnih nastanitev za LGBTIQ+ otroke in mladostnice_ke; vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš za transspolne ženske ipd.)?

a.    DA

Obrazložitev:

Socialni demokrati smo v naš program zapisali krepitev in razvijanje dodatnih socialnovarstvenih programov za otroke in žrtve nasilja ter zagotovitev dodatnih kapacitet za varne namestitve žrtev nasilja s specifičnimi potrebami (težave v duševnem zdravju, zasvojenost, starejši, gibalno ovirani, ranljive skupine, lgbtq+). Tajnost lokacije je potrebno zapisati v družinskem zakoniku.

14.    Ali bi podprli spremembe, ki bi otrokom do 18. leta oz. v primeru šolanja do 26. leta zagotovile lažje uveljavljanje obveznosti preživljanja s strani staršev?

a.    DA

Obrazložitev:

Da, sicer glavni izzivi na področju družinske politike in otrokovih pravic ostajajo učinkovita implementacija že sprejete zakonodaje ter omogočanje, da se otroci in starši seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi. Politiko je potrebno razvijati v smer univerzalnosti pravic. Med drugim smo v naš program zapisali tudi ukrep, ki bi neplačevanje preživnine za otroke v celoti prenesli na državo.

1.     Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

a.    DA

Obrazložitev:

Različne ranjive skupine so bile še posebej v zadnjem obdobju tarča številnih negativnih ukrepov. Vedno bolj smo priča tudi spodbujanju sovraštva in teptanju človekovega dostojanstva. Ukrepi, ki bodo to zatečeno stanje sanirali bi morali biti samoumevni in žalostno je, da jih je sploh potrebno v koalicijsko pogodbo zapisati kot poseben ukrep.

2.     Ali se vam zdi pomembno, da se za eno od tovrstnih skupin opredeli tudi LGBTIQ+ ljudi?

a.    DA

Obrazložitev:

Tudi LGBTIQ+ skupnost je pogosta tarča sovražnih napadov in diskriminacije. Tudi sistemske. Glede na obstoječo diskriminacijo in nujno potrebne ukrepe za zaščito LGBTIQ+ skupnosti, jo vsekakor dojemamo kot ranljivo skupino.

3.     V Sloveniji nimamo enotne nacionalne strategije na področju zagotavljanja enakih možnosti in naslavljanja diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin in njihovih presečnosti. Ali menite, da je taka nacionalna strategija potrebna?

a.    DA

Obrazložitev:

Tako kot na drugih področjih je dolgoročna strategija z jasno opredeljenimi ukrepi in cilji ključna pri zagotavljanju dosledne politike nediskriminacije in zagotavljanja osebnega dostojanstva ranjivih skupin prebivalstva.

4.     V Sloveniji nimamo zakonske definicije kaznivega dejanja, motiviranega s sovraštvom (angl. hate crime). Ali menite, da je zakonska definicija tovrstnih kaznivih dejanj potrebna?

a.    NE

Obrazložitev:

Tudi brez posebne zakonske definicije bi glede na ustavno prepoved spodbujanja sovraštva, to vsekakor morala biti oteževalna okoliščina, ki zahteva posebno pozornost. Takšna oteževalna okoliščina bi se morala odražati tako na višini izrečene kazni, kot tudi v rehabilitacijskem načrtu storilca. V kolikor tega ni možno doseči v veljavnih okvirih, pa je potrebno ustrezno spremeniti zakonodajo.

5.     Ali bi podprle_i zakonsko prepoved nenujnih operacij na novorojenčkih in otrocih, katerih namen je “normalizacija” izgleda spolnih značilnosti (predvsem genitalij)? Gre za novorojenčke in otroke, ki jim ob rojstvu na podlagi spolnih značilnosti medicina ne more določiti spola v skladu z medicinskim razumevanjem spola in s tem zadostiti pravni zahtevi po določitvi ženskega ali moškega spola (interspolni ljudje).

a.    DA

Obrazložitev:

Pri tovrstnih posegih je potrebno vsekakor zasledovati največji interes otroka in temu prilagoditi tudi vsa ravnanja in ukrepanja. Vse nenujne operacije interspolnih ljudi brez njihove privolitve je potrebno prepovedati, kar zagotavlja varovanje njihove telesne celovitosti.

6.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi transspolnim ljudem omogočal pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

a.    DA

Obrazložitev:

Trenutna ureditev vsekakor ni primerna, zato smo se v Levici že večkrat zavezali za spremembo ureditve pravnega priznanja spola v smeri samoopredelitve.

7.     Ali menite, da je sodelovanje med šolami in nevladnimi organizacijami, tudi organizacijami LGBTIQ, pomembno?

a.    DA

Obrazložitev:

Skrb za enakopravnost vseh ranjivih skupin je vsekakor pomembno izvajati s sodelovanjem.

8.     Ali boste s kakršnimikoli ukrepi naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

a.    DA

Obrazložitev:

Skrb za spodbujanje enakopravnosti in zatiranje sovražnosti zoper različne ranljive skupine ljudi bi vsekakor morala biti ena izmed prioritet. Medvrstniško nasilje je vsekakor problem, s katerim pa se do sedaj še nobena vlada ni resno soočila. To se odraža tudi na naraščajočih stiskah mladostnikov in slabšem duševnem zdravju šolajoče mladine.

9.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil prepoved skupne posvojitve za istospolne pare?

a.    DA

Obrazložitev:

V Levici smo se tudi v preteklosti zavzemali za popolno izenačitev pravic raznospolnih in istospolnih parov. Dosegli smo celo spremembo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pa so ga nasprotniki na žalost zrušili v referendumski kampanji.

10.    Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravili omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

a.    DA

Obrazložitev:

V Levici smo se tudi v preteklosti zavzemali za popolno izenačitev raznospolnih in istospolnih parov. Dosegli smo celo spremembo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pa so ga nasprotniki na žalost zrušili v referendumski kampanji. Protiustavnost trenutne prepovedi smo izpodbijali tudi pred Ustavnim sodiščem.

11.    Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo (angl. conversion therapy) kot metodo “zdravljenja” homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

a.    DA

Obrazložitev:

Vsekakor gre za obliko psevdoterapije, ki bi jo bilo potrebno prepovedati.

12.    Ali bi podprli opredelitev LGBTIQ+ mladih kot posebej ranljive skupine v kontekstu družinskega nasilja?

a.    DA

Obrazložitev:

Vsaki obliki nasilja, kjer je kot okoliščina prisotno še sovraštvo na podlagi osebne okoliščine je potrebno nameniti posebno pozornost.

13.    Ali bi podprli sistemske rešitve, ki upoštevajo specifične potrebe LGBTIQ+ ljudi, ki doživljajo nasilje v družini in v intimnopartnerskih odnosih (npr. vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš ali drugih varnih nastanitev za LGBTIQ+ otroke in mladostnice_ke; vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš za transspolne ženske ipd.)?

a.    DA

Obrazložitev:

Vsekakor je potrebno okrepiti celoten sistem skrbi za žrtve družinskega nasilja. Vsem žrtvam je potrebno zagotoviti varno bivanje in vso psihično, socialno in materialno podporo.

14.    Ali bi podprli spremembe, ki bi otrokom do 18. leta oz. v primeru šolanja do 26. leta zagotovile lažje uveljavljanje obveznosti preživljanja s strani staršev?

a.    DA

1.     Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

a.    DA

2.     Ali se vam zdi pomembno, da se za eno od tovrstnih skupin opredeli tudi LGBTIQ+ ljudi?

a.    DA

3.     V Sloveniji nimamo enotne nacionalne strategije na področju zagotavljanja enakih možnosti in naslavljanja diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin in njihovih presečnosti. Ali menite, da je taka nacionalna strategija potrebna?

a.    DA

4.     V Sloveniji nimamo zakonske definicije kaznivega dejanja, motiviranega s sovraštvom (angl. hate crime). Ali menite, da je zakonska definicija tovrstnih kaznivih dejanj potrebna?

a.    DA

5.     Ali bi podprle_i zakonsko prepoved nenujnih operacij na novorojenčkih in otrocih, katerih namen je “normalizacija” izgleda spolnih značilnosti (predvsem genitalij)? Gre za novorojenčke in otroke, ki jim ob rojstvu na podlagi spolnih značilnosti medicina ne more določiti spola v skladu z medicinskim razumevanjem spola in s tem zadostiti pravni zahtevi po določitvi ženskega ali moškega spola (interspolni ljudje).

a.    DA

6.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi transspolnim ljudem omogočal pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

a.    NE

Obrazložitev:

Zagovarjamo, da se tovrstne postopke vodi tudi na podlagi presoje strokovnjakov, ki morajo delovati kot varovalka za preprečitev zlorab na eni strani, toda nikakor ne kot preprečitev pravice nekoga, da mu je omogočena spolna pravna samoopredelitev. Smo za olajšanje tega postopka, hkrati pa želimo, da obstaja tudi varovalka. Zavedamo se, da spol pripisan ob rojstvu vpliva na življenje posameznika, zato mora biti postopek hiter in transparenten, v sodelovanju z medicinsko stroko pa je potrebno najti ustrezne rešitve, ki bi na eni strani v največji meri dopuščale odločitev vsakemu posamezniku, na drugi strani pa medicinski stroki še dopuščale določeno presojo. Strinjamo se, da zdravniško potrdilo z diagnozo motnje spolne identitete res ni ustrezno, in v tem delu bi se moralo kaj spremeniti.

7.     Ali menite, da je sodelovanje med šolami in nevladnimi organizacijami, tudi organizacijami LGBTIQ, pomembno?

a.    DA

8.     Ali boste s kakršnimikoli ukrepi naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

a.    DA

9.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil prepoved skupne posvojitve za istospolne pare?

a.    DA

10.    Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravili omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

a.    DA

11.    Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo (angl. conversion therapy) kot metodo “zdravljenja” homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

a.    DA

12.    Ali bi podprli opredelitev LGBTIQ+ mladih kot posebej ranljive skupine v kontekstu družinskega nasilja?

a.    NE

Obrazložitev:

Mladi so posebej ranljiva skupina v kontekstu družinskega nasilja, zato se moramo kot družba in država celostno posvečati predvsem vzrokom družinskega nasilja in jih aktivno odpravljati.

13.    Ali bi podprli sistemske rešitve, ki upoštevajo specifične potrebe LGBTIQ+ ljudi, ki doživljajo nasilje v družini in v intimnopartnerskih odnosih (npr. vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš ali drugih varnih nastanitev za LGBTIQ+ otroke in mladostnice_ke; vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš za transspolne ženske ipd.)?

a.    DA

14.    Ali bi podprli spremembe, ki bi otrokom do 18. leta oz. v primeru šolanja do 26. leta zagotovile lažje uveljavljanje obveznosti preživljanja s strani staršev?

a.    DA

1.     Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

a.    DA

Obrazložitev:

V Naši deželi spoštujemo raznolikost in enakopravnost veroizpovedi, narodnosti, ras, spolov, jezikov, politične usmerjenosti in drugih lastnosti posameznika. Stojimo za enakopravnostjo žensk, pravico do svobodnega odločanja o splavu ter pravicami istospolno usmerjenih. Na cepljenje proti covidu-19 gledamo kot na svobodno izbiro posameznika.

2.     Ali se vam zdi pomembno, da se za eno od tovrstnih skupin opredeli tudi LGBTIQ+ ljudi?

a.    DA

Obrazložitev:

Kot omenjeno zgoraj, stojimo za enakopravnostjo žensk, pravico do svobodnega odločanja o splavu ter pravicami istospolno usmerjenih.

3.     V Sloveniji nimamo enotne nacionalne strategije na področju zagotavljanja enakih možnosti in naslavljanja diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin in njihovih presečnosti. Ali menite, da je taka nacionalna strategija potrebna?

a.    DA

4.     V Sloveniji nimamo zakonske definicije kaznivega dejanja, motiviranega s sovraštvom (angl. hate crime). Ali menite, da je zakonska definicija tovrstnih kaznivih dejanj potrebna?

a.    NE

5.     Ali bi podprle_i zakonsko prepoved nenujnih operacij na novorojenčkih in otrocih, katerih namen je “normalizacija” izgleda spolnih značilnosti (predvsem genitalij)? Gre za novorojenčke in otroke, ki jim ob rojstvu na podlagi spolnih značilnosti medicina ne more določiti spola v skladu z medicinskim razumevanjem spola in s tem zadostiti pravni zahtevi po določitvi ženskega ali moškega spola (interspolni ljudje).

Obrazložitev:

Ocenjujemo, da je to vprašanje primerno za medicinsko stroko in ne politično vprašanje. Zasledovali bomo njihovo stališče.

6.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi transspolnim ljudem omogočal pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

a.    NE

Obrazložitev:

Imamo moški in ženski spol, pri čemer dopuščamo, da ima vsak posameznik svojo identiteto.

7.     Ali menite, da je sodelovanje med šolami in nevladnimi organizacijami, tudi organizacijami LGBTIQ, pomembno?

Obrazložitev:

Zavzemamo se za neideološke učne načrte. Ideologija v učbenike ne spada. Izven tega seveda podpiramo sodelovanje.

8.     Ali boste s kakršnimikoli ukrepi naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

a.    DA

Obrazložitev:

Močno in odločno bomo z jasnimi ukrepi naslovili vse vrste med vrstniškega nasilja, ne glede na izvor spora.

9.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil prepoved skupne posvojitve za istospolne pare?

a.    NE

Obrazložitev:

Menimo, da naša družba na ta korak ni še pripravljena. Ne želimo stigmatizirati otrok.

10.    Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravili omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

a.    NE

Obrazložitev:

V našem programu naslavljamo problem neplodnosti – zavzemamo se za to, da imajo pari plačane postopke. In da so postopki za posvojitve lažji.
Pripravljeni smo razmisliti o odpravi omejitve dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe, ne pa tudi za istospolne pare.

11.    Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo (angl. conversion therapy) kot metodo “zdravljenja” homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

Obrazložitev:

Homoseksualnost ni bolezen in zato ne vidimo razloga, da bi to zdravili s katerokoli terapijo.

12.    Ali bi podprli opredelitev LGBTIQ+ mladih kot posebej ranljive skupine v kontekstu družinskega nasilja?

a.    NE

13.    Ali bi podprli sistemske rešitve, ki upoštevajo specifične potrebe LGBTIQ+ ljudi, ki doživljajo nasilje v družini in v intimnopartnerskih odnosih (npr. vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš ali drugih varnih nastanitev za LGBTIQ+ otroke in mladostnice_ke; vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš za transspolne ženske ipd.)?

Obrazložitev:

Vsakršno nasilje v družini in izven družine, ki zahteva zaščito posameznika moramo urediti – ali v varni hiši ali v drugi instituciji. Vsako nasilje je nasilje in ga ostro obsojamo.

14.    Ali bi podprli spremembe, ki bi otrokom do 18. leta oz. v primeru šolanja do 26. leta zagotovile lažje uveljavljanje obveznosti preživljanja s strani staršev?

a.    NE

Obrazložitev:

Prepričani smo, da moramo kot država sprejeti ukrepe, da bodo otroci od rojstva do odraslosti primerno zaščiteni. To pomeni, da moramo družinam, ki prihajajo iz ranljivih okolji, pomagati s socialnimi transferji in drugimi ukrepi.
Zakonska naloga staršev je, da skrbijo za dobrobit otroka do polnoletnosti, zato ni potrebno širiti zakonske obveznosti.

1.     Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

a.    DA

Obrazložitev:

Človekovo dostojanstvo je temeljna vrednota demokratične družbe. Človekovo dostojanstvo je tudi temelj pravne države in vladavine prava. Pravica do osebnega dostojanstva je zagotovljena vsakomur. Če bi celotna družba priznavala te pravice vsem ranljivim družbenim skupinam, omemba ne bi bila potrebna, v sedanji situaciji menimo, da bi bilo primerno opozoriti tudi na to.

2.     Ali se vam zdi pomembno, da se za eno od tovrstnih skupin opredeli tudi LGBTIQ+ ljudi?

a.    DA

Obrazložitev:

LGBTQ+ posameznicam in posameznikov niso zagotovljene vse pravice.

3.     V Sloveniji nimamo enotne nacionalne strategije na področju zagotavljanja enakih možnosti in naslavljanja diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin in njihovih presečnosti. Ali menite, da je taka nacionalna strategija potrebna?

a.    DA

Obrazložitev:

V Sloveniji je bil leta 2016 sprejet Zakon o varstvu pred diskriminacijo, potrebna pa bi bila tudi resolucija, ki bi zagotavljala enake možnosti tudi za LGBTQ+ ljudi.

4.     V Sloveniji nimamo zakonske definicije kaznivega dejanja, motiviranega s sovraštvom (angl. hate crime). Ali menite, da je zakonska definicija tovrstnih kaznivih dejanj potrebna?

a.    DA

Obrazložitev:

Zločini iz sovraštva so neposredno povezani z vprašanjem diskriminacije. Predstavljajo kazniva dejanja, ki so sicer že prepovedana, vendar pa imajo tovrstna kazniva dejanja posebno naravo, saj so storjena zaradi predsodkov, nestrpnosti ali sovraštva do skupine oseb, ki ji žrtev pripada. Slovenija je edina država članica EU, ki ne izvaja nobenih aktivnosti na področju spremljanja zločinov iz sovraštva, saj kaznivih dejanj, motiviranih s sovraštvom ali predsodki ne obravnava drugače kot običajna’ kazniva dejanja.

5.     Ali bi podprle_i zakonsko prepoved nenujnih operacij na novorojenčkih in otrocih, katerih namen je “normalizacija” izgleda spolnih značilnosti (predvsem genitalij)? Gre za novorojenčke in otroke, ki jim ob rojstvu na podlagi spolnih značilnosti medicina ne more določiti spola v skladu z medicinskim razumevanjem spola in s tem zadostiti pravni zahtevi po določitvi ženskega ali moškega spola (interspolni ljudje).

a.    NE

Obrazložitev:

V Gibanju Svoboda se zavedamo, da je opravljanje operacij na interspolnih otrocih z namenom uskladitve z enim od spolov prisotno tudi v Sloveniji. Zavedamo se tudi dejstva, da so ti medicinski posegi za otroke lahko boleči in da imajo lahko kasneje zanje v odrasli dobi, ko ti dokončno oblikujejo svojo identiteto, lahko škodljive psihične posledice. Popolna prepoved najbrž ni pravi odgovor, smiselno pa je razmisliti, da se določijo nekatere varovalke pred prisilnimi ali neprostovoljnimi medicinskimi posegi, pri čemer je treba razmisliti o določitvi ustrezne starosti in sodelovanja otroka v procesu odločanja, o celovitem informiranju staršev, o multidisciplinarnih timih, na katere se starši lahko obrnejo (torej ne zgolj zdravnike) ipd.

6.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi transspolnim ljudem omogočal pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

Obrazložitev:

V Gibanju Svoboda se zavedamo, da se transspolne osebe soočajo z diskriminacijo tudi ko prihaja do pravne spremembe spola. Veljavna zakonodaja zahteva, da mora oseba, ki želi doseči spremembo spola, predložiti zdravniško potrdilo, iz katerega je razvidno, da je spremenila spol. Zato si bomo prizadevali, da se po zgledih tudi nekaterih drugih držav transspolnim osebam omogoči samoidentifikacija brez da bi bili podvrženi medicinskim posegom. Sprememba zakona ni potrebna. Pristojni minister za matični register mora spremeniti zgolj Pravilnik, ki določa način vpisa v matični register, in sicer odpraviti zdravniško potrdilo, ki se predloži upravni enoti.

7.     Ali menite, da je sodelovanje med šolami in nevladnimi organizacijami, tudi organizacijami LGBTIQ, pomembno?

a.    DA

Obrazložitev:

V Gibanju Svoboda podpiramo prizadevanja in aktivnosti nevladnih organizacij, s katerimi ti izobražujejo in ozaveščajo tako otroke kot tudi pedagoške delavce o vsebinah in vrednotah, ki zadevajo LGBTIQ. Prav tako podpiramo tudi prizadevanja in aktivnosti za seznanjanje in izobraževanje bodočega pedagoškega kadra.

8.     Ali boste s kakršnimikoli ukrepi naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

a.    DA

Obrazložitev:

Medvrstniško nasilje na šolah ni nov, ampak star pojav, ki žal spremlja odnose med otroki. Priča smo mnogim pojavom, ko sovrstniki učenca, ki izstopa bodisi po fizičnih, vedenjskih ali drugih lastnostih (tudi zaradi spolne usmerjenosti) dojemajo kot motečega in ga želijo odstraniti iz svoje sredine tudi z nasiljem. Zato je ključno, da, ko pride do tovrstnega nasilja, šole ustrezno ukrepajo. Šole morajo uresničevati ničelno toleranco do nasilja. Šola morajo zaščititi otroke, ki so postali žrtve sovrstnikov, pri čemer je važno, da pride do prekinitve nasilnih odnosov. Zato je pomembno, da se pedagoški delavci usposabljajo za prepoznavanje tega pojava in ustrezno ukrepanje. Poleg tega je ravno letos v marcu Zavod RS za šolstvo izdal Protokol ob zaznavi in za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki z navodili in priročnikom podaja smernice na vrtčevski, osnovnošolski ter srednješolski stopnji. Na drugi strani pa morajo imeti vodstva šol oziroma ravnatelji posluh za izpeljavo delavnic in dogodkov za otroke, ki jih organizirajo šolske socialne delavke, pedagogi in psihologi ter nevladne organizacije, na katerih jih ozaveščajo o tem pojavu in učijo o tem, da mora biti šola prostor, kjer se počutijo varne in sprejete ter spodbujati sprejemanje, sodelovanje in prijateljstvo. V Gibanju Svoboda smo prepričani, da je treba šolam in pedagoškim delavcem zaupati, da so sposobni te pojave pravočasno zaznavati in ustrezno ukrepati.

9.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil prepoved skupne posvojitve za istospolne pare?

a.    DA

Obrazložitev:

Pred 5-imi leti se je začel uporabljati Zakon o partnerski zvezi, ki za istospolne pare na vseh pravnih področjih uvaja enake pravice, kot jih ima zakonska zveza razen možnosti skupne posvojitve otroka in postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Menimo, da bi morali ponovno opraviti razmislek o tem, da se z Zakonom o partnerski zvezi izenačijo vse pravice med partnerjema istega spola s pravnimi posledicami, kot jih zakon predvideva za zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost. Gibanje Svoboda podpira izenačitev vseh pravic istospolnih partnerjev s pravicami partnerjev iz zakonskih zvez oz. zunajzakonskih zvez. Za ureditev tega vprašanja pa je potrebno najprej doseči širše družbeno soglasje, saj je bila predlagana ureditev v preteklosti zavrnjena na referendumu, v kolikor Ustavno sodišče ne bo presodilo da je veljavna ureditev v nasprotju z Ustavo oziroma, da nesorazmerno posega v človekove pravice partnerjev. V tem primeru bo treba takšno odločitev Ustavnega sodišča izvršiti. V nasprotnem primeru pa bo potrebno vložiti političen trud, da se bptak konsenz s spoštljivim dialogom poskusil doseči.

10.    Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravili omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

a.    DA

Obrazložitev:

Pred 5-imi leti se je začel uporabljati Zakon o partnerski zvezi, ki za istospolne pare na vseh pravnih področjih uvaja enake pravice, kot jih ima zakonska zveza razen možnosti skupne posvojitve otroka in postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Menimo, da bi morali ponovno opraviti razmislek o tem, da se z Zakonom o partnerski zvezi izenačijo vse pravice med partnerjema istega spola s pravnimi posledicami, kot jih zakon predvideva za zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost. Gibanje Svoboda podpira izenačitev vseh pravic istospolnih partnerjev s pravicami partnerjev iz zakonskih zvez oz. zunajzakonskih zvez. Za ureditev tega vprašanja pa je potrebno najprej doseči širše družbeno soglasje, saj je bila predlagana ureditev v preteklosti zavrnjena na referendumu, vkolikor Ustavno sodišče ne bo presodilo da je veljavna ureditev v nasprotju z Ustavo oziroma da nesorazmerno posega v človekove pravice partnerjev. V tem primeru bo mogoče takšno odločitev Ustavnega sodišča izvršiti brez odlašanja in brezprizivno, saj razpis referenduma ne bo dopusten. V nasprotnem primeru pa se bo treba potruditi da se tak konsenz s spoštljivim dialogom doseže.

11.    Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo (angl. conversion therapy) kot metodo “zdravljenja” homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

a.    DA

Obrazložitev:

Gibanje Svoboda se zaveda strokovnih spoznanj, da je reparativna terapija strokovno neetična, neznanstvena in lahko škodi pacientom in zato nasprotuje kakršnikoli terapiji, ki temelji na prepričanju, da je homoseksualnost duševna motnja ali da bi moral pacient zato spremeniti svojo spolno usmerjenost.

12.    Ali bi podprli opredelitev LGBTIQ+ mladih kot posebej ranljive skupine v kontekstu družinskega nasilja?

a.    DA

Obrazložitev:

Vse oblike nasilja v družini so nedopustne. Če na področju nasilja v družini pri LGBTIQ+ mladih obstaja sistemska nedorečenost, je treba to urediti.

13.    Ali bi podprli sistemske rešitve, ki upoštevajo specifične potrebe LGBTIQ+ ljudi, ki doživljajo nasilje v družini in v intimnopartnerskih odnosih (npr. vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš ali drugih varnih nastanitev za LGBTIQ+ otroke in mladostnice_ke; vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš za transspolne ženske ipd.)?

a.    DA

Obrazložitev:

Varstvo pred diskriminacijo pomeni varstvo vsakega posameznika in posameznice ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično preklo, invalidnost, starost ali katero koli drugo osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja. Zato je potrebno to varstvo načrtovati sistematično in predvsem celovito, v okviru obstoječih institucionalnih mehanizmov kot in predvsem njihove nadgradnje.

14.    Ali bi podprli spremembe, ki bi otrokom do 18. leta oz. v primeru šolanja do 26. leta zagotovile lažje uveljavljanje obveznosti preživljanja s strani staršev?

a.    NE

Obrazložitev:

Preživninska obveznost je temeljna obveznost otrokovih staršev in temeljna pravica otroka. Po oceni Gibanja Svoboda v letu 2017 sprejeti Družinski zakonik slednjo obveznost oziroma pravico ureja na ustrezen način.

1.     Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

a.    NE

Obrazložitev:

Ne, menimo, da zapis v Ustavi RS po katerem smo vsi enaki ne glede na spol, raso ali drugo telesno značilnost, zadostuje.

2.     Ali se vam zdi pomembno, da se za eno od tovrstnih skupin opredeli tudi LGBTIQ+ ljudi?

a.    NE

Obrazložitev:

Ne, menimo, da so ZA zaščito ogrožene ali ustrahovane skupine ljudi pristojni drugi mehanizmi. Zavedati se moramo namreč, da je tanka meja med tem, da se nekoga zaščiti in med tem, da se ga privilegira.

3.     V Sloveniji nimamo enotne nacionalne strategije na področju zagotavljanja enakih možnosti in naslavljanja diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin in njihovih presečnosti. Ali menite, da je taka nacionalna strategija potrebna?

a.    NE

Obrazložitev:

Ne, zadostuje člen v Ustavi RS, ki govori o enakosti. Menimo, da lahko vaša skupina veliko naredi preko osveščanja javnosti, na državnem nivoju pa je potrebna večja vključenost strokovnih služb za pomoč mladim, ki se znajdejo v hudih stiskah, kot ste opisali zgoraj.

4.     V Sloveniji nimamo zakonske definicije kaznivega dejanja, motiviranega s sovraštvom (angl. hate crime). Ali menite, da je zakonska definicija tovrstnih kaznivih dejanj potrebna?

a.    DA

Obrazložitev:

Da, menimo, da bi ta predlog bilo smiselno preučiti skupaj z ustrezno pravno službo in ga umestiti v kontekst.

5.     Ali bi podprle_i zakonsko prepoved nenujnih operacij na novorojenčkih in otrocih, katerih namen je “normalizacija” izgleda spolnih značilnosti (predvsem genitalij)? Gre za novorojenčke in otroke, ki jim ob rojstvu na podlagi spolnih značilnosti medicina ne more določiti spola v skladu z medicinskim razumevanjem spola in s tem zadostiti pravni zahtevi po določitvi ženskega ali moškega spola (interspolni ljudje).

a.    DA

Obrazložitev:

Da, menimo, da bi se te operacije lahko izvedle tudi kasneje v življenju, ob pogoju, da taka operacija ne predstavlja življenjsko nujnega posega (motnje v izločanju ipd.).

6.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi transspolnim ljudem omogočal pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

a.    NE

Obrazložitev:

Ne, namreč na tak način bi hitro prišlo do zmede. Verjamemo v poenostavitev uradnih postopkov, kar bi spremenili skupaj s civilnimi iniciativami.

7.     Ali menite, da je sodelovanje med šolami in nevladnimi organizacijami, tudi organizacijami LGBTIQ, pomembno?

a.    DA

Obrazložitev:

Da, menimo, da morajo tudi šole biti bolje pripravljene in osveščene, kar se tiče LGBTIQ. Da se ne ustvarja dodatnega nepotrebnega duševnega bremena na odraščajoče osebe, ki so že tako ali tako v stiski. Menimo, da moramo kot družba biti (bolj) sprejemljivi in razumevajoči.

8.     Ali boste s kakršnimikoli ukrepi naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

Obrazložitev:

Medvrstniško nasilje je na žalost reden pojav v vseh šolah, in to ne samo zaradi omenjene tematike. Govorimo o izgledu, revščini, barvi las, barvi kože, ali drugih značilnostih, po katerih posameznik odstopa od drugih. Menimo, da se primarna vzgoja začne doma, sekundarna pa v samem zavodu, ki bi moral nujno sprejeti ničelno toleranco do vsakega nasilja. Predlagamo uvedbo posebnih vsebin za šole za preprečevanje med vrstniškega nasilja, prijave takega nasilja in sankcije v primeru večkratnih kršitev.

9.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil prepoved skupne posvojitve za istospolne pare?

Obrazložitev:

Menimo, da spol posvojiteljev ni edini dejavnik, ki vpliva na dolgoročno uspešnost posvojitve. V prvi vrsti govorimo o dobrobiti otroka, sekundarnega pomena je želja posameznikov po otroku. Tako lahko vidimo, da so tudi v klasičnih družinah včasih velike težave in popolna nesposobnost za vzgojo otrok. To odločitev bi prepustili strokovnim službam, odločitev mora biti sprejeta na podlagi več različnih mnenj.

10.    Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravili omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

Obrazložitev:

Enako kot pri prejšnjem vprašanju.

11.    Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo (angl. conversion therapy) kot metodo “zdravljenja” homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

a.    DA

12.    Ali bi podprli opredelitev LGBTIQ+ mladih kot posebej ranljive skupine v kontekstu družinskega nasilja?

a.    DA

13.    Ali bi podprli sistemske rešitve, ki upoštevajo specifične potrebe LGBTIQ+ ljudi, ki doživljajo nasilje v družini in v intimnopartnerskih odnosih (npr. vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš ali drugih varnih nastanitev za LGBTIQ+ otroke in mladostnice_ke; vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš za transspolne ženske ipd.)?

a.    NE

Obrazložitev:

Vključili bi jih v sistem obstoječih varnih hiš. Nismo zagovornik diskriminacije, zato bi posameznikom, ki doživljajo družinsko nasilje, ponudili enako rešitev za vse.

14.    Ali bi podprli spremembe, ki bi otrokom do 18. leta oz. v primeru šolanja do 26. leta zagotovile lažje uveljavljanje obveznosti preživljanja s strani staršev?

a.    DA

1.     Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

a.    DA

Obrazložitev:

Da je človekovo dostojanstvo nedotakljivo in da so v Sloveniji »vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.« navaja že naša Ustava. Veseli bi bili, če tega ne bi bilo potrebno izpostavljati na vsakem koraku, vendar je v današnjem času, ko se pravice posameznikov prikrajajo po svoje, kakor se vodilnim zazdi, potrebno že pridobljene pravice zmeraj znova braniti.

2.     Ali se vam zdi pomembno, da se za eno od tovrstnih skupin opredeli tudi LGBTIQ+ ljudi?

a.    DA

Obrazložitev:

LGBTIQ+ osebe so na lokalni kot globalni ravni še zmeraj tarča diskriminacije. Veliko držav je v kratkem obdobju sprejelo ukrepe, ki omejujejo pravice pripadnikov LGBTIQ+ skupnosti, kar pomeni, da je na to potrebno dodatno opozarjati ter zagotoviti, da se te pravice ne začnejo omejujevati tudi znotraj našega političnega prostora.

3.     V Sloveniji nimamo enotne nacionalne strategije na področju zagotavljanja enakih možnosti in naslavljanja diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin in njihovih presečnosti. Ali menite, da je taka nacionalna strategija potrebna?

a.    DA

Obrazložitev:

Strategija za zagotavljanje enakih možnosti in boj proti diskriminaciji je nujno potrebna, kot tudi njeno dosledno izvajanje.

4.     V Sloveniji nimamo zakonske definicije kaznivega dejanja, motiviranega s sovraštvom (angl. hate crime). Ali menite, da je zakonska definicija tovrstnih kaznivih dejanj potrebna?

a.    DA

Obrazložitev:

Če določena stvar v zakonodaji ne obstaja, je težko sledljiva, dokazljiva in ustrezno sankcionirana. Ker poznamo takšne primere ne zgolj na osebni ravni posameznikov, temveč tudi na ravni države, je definicija teh prestopkov po našem mnenju nujna in potrebna. Spomnimo samo na prvi poskus Parade Ponosa v Mariboru leta 2007, kjer je skupina mladih pretepla udeležence shoda, tako da se ta do leta 2019 ni ponovil. Ali so bili nasilneži ustrezno sankcionirani, ni znano, bi pa ustrezna zakonodaja na tem področju takšne in podobne primere omejila.

5.     Ali bi podprle_i zakonsko prepoved nenujnih operacij na novorojenčkih in otrocih, katerih namen je “normalizacija” izgleda spolnih značilnosti (predvsem genitalij)? Gre za novorojenčke in otroke, ki jim ob rojstvu na podlagi spolnih značilnosti medicina ne more določiti spola v skladu z medicinskim razumevanjem spola in s tem zadostiti pravni zahtevi po določitvi ženskega ali moškega spola (interspolni ljudje).

a.    DA

Obrazložitev:

Novorojenčkom, ki se rodijo s spolnimi organi, ki jih ni mogoče opredeliti kot penis ali vulvo, s posegom običajno »določijo« spol že ob rojstvu, po nekaterih informacijah celo brez soglasja staršev. Ti posegi imajo lahko nesorazmerne posledice za psihofizično zdravje posameznikov, zato je potrebno, da s takšnimi škodljivimi praksami prenehamo. WHO in Svet Evrope te prakse obsojata, Malta je te posege že 2015 prepovedala.

6.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi transspolnim ljudem omogočal pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

a.    DA

Obrazložitev:

Pirati smo zagovorniki stroge zaščite zasebnosti. Podatek o spolu državljanov je za delovanje države povsem brezpredmeten, zato bi opredeljevanje po spolu na osebnih dokumentih povsem ukinili. Opredelitev po spolu bi bil strogo zdravstven podatek, hranjen pri osebnem zdravniku, ki bi ga posameznik delil z drugimi le na lastno željo.

7.     Ali menite, da je sodelovanje med šolami in nevladnimi organizacijami, tudi organizacijami LGBTIQ, pomembno?

a.    DA

Obrazložitev:

Izobraževanje je ključnega pomena pri preprečevanju stigmatizacije in diskriminacije.

8.     Ali boste s kakršnimikoli ukrepi naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

a.    NE

Obrazložitev:

V trenutnem programu te teme specifično ne navajamo, smo jo pa pripravljeni podpreti in nasloviti.

9.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil prepoved skupne posvojitve za istospolne pare?

a.    DA

Obrazložitev:

Pirati smo v svoj program zapisali: »Vsakomur mora biti zagotovljeno, da svobodno in samostojno izbere želeno obliko partnerskega sožitja. Izenačili bomo vse pravice družin, vključno s posvojitvami in umetno oploditvijo za samske ženske. V Sloveniji Ustava RS v 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno. To mora zajemati vse družinske oblike, ne zgolj tradicionalne.«

(https://program.piratskastranka.si/socialna_politika/problemi_druzinske_politike/)

10.    Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravili omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

a.    DA

Obrazložitev:

Pirati smo v svoj program zapisali: »Vsakomur mora biti zagotovljeno, da svobodno in samostojno izbere želeno obliko partnerskega sožitja. Izenačili bomo vse pravice družin, vključno z posvojitvami in umetno oploditvijo za samske ženske. V Sloveniji Ustava RS v 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno. To mora zajemati vse družinske oblike, ne zgolj tradicionalne.«

(https://program.piratskastranka.si/socialna_politika/problemi_druzinske_politike/)

11.    Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo (angl. conversion therapy) kot metodo “zdravljenja” homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

a.    DA

Obrazložitev:

Homoseksualnost ni bolezen, ki bi jo bilo potrebno ozdraviti. WHO jo je leta 1990 odstranil iz seznama duševnih bolezni. Čemur je bil v mednarodnem zdravstvenem sistemu odvzet status bolezni, to ne bi smelo imeti formalnih, znotraj države formalno pravno urejenih sistemskih terapevtskih pristopov, ki to »zdravijo«.

12.    Ali bi podprli opredelitev LGBTIQ+ mladih kot posebej ranljive skupine v kontekstu družinskega nasilja?

a.    DA

Obrazložitev:

Določene skupine so nasilju na podlagi predsodkov podvržene pogosteje, kot take smatramo tudi LGBTIQ+ mlade, ki so pogosto deležni nasilja (fizičnega ali psihičnega) tudi znotraj lastne družine.

13.    Ali bi podprli sistemske rešitve, ki upoštevajo specifične potrebe LGBTIQ+ ljudi, ki doživljajo nasilje v družini in v intimnopartnerskih odnosih (npr. vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš ali drugih varnih nastanitev za LGBTIQ+ otroke in mladostnice_ke; vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš za transspolne ženske ipd.)?

a.    DA

Obrazložitev:

Pirati podpiramo uvedbo strokovne podpore na tem področju in varnih nastanitev, ki so lahko v začetku organizirane v okviru že obstoječih mrež. Podpiramo izvedbo raziskav na tem področju ter natančno opredelitev potreb, kapacitet in normativov.

14.    Ali bi podprli spremembe, ki bi otrokom do 18. leta oz. v primeru šolanja do 26. leta zagotovile lažje uveljavljanje obveznosti preživljanja s strani staršev?

a.    DA

Obrazložitev:

V praksi poznamo veliko primerov, ko so starši otrokom zaradi opredelitve kot LGBTIQ+ pred zaključkom šolanja in njihove pravne zavezanosti za preživljanje odrekli možnost bivanja na njihovem domu ter se odrekli dolžnosti skrbi za otroka. Te obveznosti je potrebno jasno opredeliti in definirati načine uveljavljanja teh pravic.

1.     Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

a.    DA

2.     Ali se vam zdi pomembno, da se za eno od tovrstnih skupin opredeli tudi LGBTIQ+ ljudi?

a.    DA

3.     V Sloveniji nimamo enotne nacionalne strategije na področju zagotavljanja enakih možnosti in naslavljanja diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin in njihovih presečnosti. Ali menite, da je taka nacionalna strategija potrebna?

a.    DA

4.     V Sloveniji nimamo zakonske definicije kaznivega dejanja, motiviranega s sovraštvom (angl. hate crime). Ali menite, da je zakonska definicija tovrstnih kaznivih dejanj potrebna?

a.    DA

5.     Ali bi podprle_i zakonsko prepoved nenujnih operacij na novorojenčkih in otrocih, katerih namen je “normalizacija” izgleda spolnih značilnosti (predvsem genitalij)? Gre za novorojenčke in otroke, ki jim ob rojstvu na podlagi spolnih značilnosti medicina ne more določiti spola v skladu z medicinskim razumevanjem spola in s tem zadostiti pravni zahtevi po določitvi ženskega ali moškega spola (interspolni ljudje).

a.    DA

6.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi transspolnim ljudem omogočal pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

a.    DA

7.     Ali menite, da je sodelovanje med šolami in nevladnimi organizacijami, tudi organizacijami LGBTIQ, pomembno?

a.    DA

8.     Ali boste s kakršnimikoli ukrepi naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

a.    DA

9.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil prepoved skupne posvojitve za istospolne pare?

a.    DA

10.    Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravili omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

a.    DA

11.    Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo (angl. conversion therapy) kot metodo “zdravljenja” homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

a.    DA

12.    Ali bi podprli opredelitev LGBTIQ+ mladih kot posebej ranljive skupine v kontekstu družinskega nasilja?

a.    DA

13.    Ali bi podprli sistemske rešitve, ki upoštevajo specifične potrebe LGBTIQ+ ljudi, ki doživljajo nasilje v družini in v intimnopartnerskih odnosih (npr. vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš ali drugih varnih nastanitev za LGBTIQ+ otroke in mladostnice_ke; vzpostavitev in javno financiranje varnih hiš za transspolne ženske ipd.)?

a.    DA

14.    Ali bi podprli spremembe, ki bi otrokom do 18. leta oz. v primeru šolanja do 26. leta zagotovile lažje uveljavljanje obveznosti preživljanja s strani staršev?

a.    DA

Neizpolnjen vprašalnik in podan odgovor

Del našega političnega delovanja je in vedno bo temeljil na vrednotah enakopravnosti žensk, moških in skupnosti LGBTIQ+.

Kljub temu, da je Slovenija delno prevetrila svojo zakonodajo in izboljšala javno mnenje glede pravic državljank in državljanov iz skupnosti LGBT, je diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti v Sloveniji še moč čutiti. Prav tako ostajajo neurejena številna zakonodajna vprašanja, ki se v aktualnem mandatu niso načela – med njimi tudi vprašanje pravnega priznanja spola. V SAB se zavedamo, da med nami živijo posamezniki, katerih spolna identiteta se ne ujema s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Verjamemo, da je za takšne posameznike pravno priznanje spola oz. uradno priznanje njihove spolne identitete izjemnega, če ne življenjskega pomena. Kot smo lahko zasledili, je največji problem ta, da potrdilo o novem spolu v Sloveniji navadno izda psihiater, to stanje pa glede na veljavno zakonodajo smatramo kot duševno motnjo. S tega zornega kota bi se morali kot družba najprej izobraziti in veliko delati na osveščanju, nato pa bi v skladu z zainteresiranimi javnostmi lahko pristopili do sprememb zakonodaje.

Velika težava na tem področju je tudi sovražni govor, uperjen zoper pripadnike vaše skupnosti. Zdi se, da je ta v zadnjih dveh letih v porastu. Skrb vzbujajoča je tudi statistika medvrstniškega nasilja v srednjih šolah. Po raziskavi LGBT-mladi z leta 2021 se le okoli tretjina LGBT- dijakov in dijakinj oziroma 36,2 % vprašanih v šoli počuti varne. V SAB zato podpiramo izvedbo izobraževanja tako bodočih, kot sedanjih učiteljev in drugega osebja o tematikah LGBT in preprečevanju medvrstniškega nasilja. Šola mora (p)ostati varen prostor za mlade.

Izredno zaskrbljujoče je, da podpihovanje sovražnega govora prihaja tudi s strani vrha nekaterih političnih strank, ki so hkrati članice vlade. To je nedopustno za državo, ki temelji na vladavini prava, demokraciji in spoštovanju človekovih pravic.

V stranki SAB se bomo še naprej borili za enake možnosti za vse in proti razgradnji (že priborjenih) človekovih pravic.

Neizpolnjen vprašalnik in podan odgovor

Stališča Slovenske demokratske stranke do tovrstnih vprašanj so znana, zato smo se odločili, da vprašalnika ne bomo izpolnjevali.

Obenem pa bi želeli opozoriti, da imajo istospolni partnerji v Sloveniji vsaj toliko pravic, kot jih priznava ESČP. Naj še spomnimo, da je prva vlada Janeza Janše leta 2005 sprejela zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti in tako kot prva pristopila k reševanju vprašanj tega področja. Obenem menimo, da je veliko pravic istospolnih s pravicami raznospolnih že izenačenih z zakonom o partnerski zvezi. Opozarjamo pa tudi, da so državljani že na dveh referendumih zavrnili, da bi imeli istospolni pari povsem enake pravice kot raznospolni, predvsem, ko gre za posvojitve otrok.

Neizpolnjen vprašalnik in podan odgovor

Zaradi obilice vprašanj, ki v tem predvolilnem času prihajajo na naš naslov, smo se odločili, da vas za odgovore na vaša vprašanja preusmerimo kar na naš volilni in temeljni program, kjer smo pripravili naslovili ključne sedanje in prihodnje izzive naše družbe.