Chelsea Manning, žvižgačica, ki je na Wikileaksu objavila legendarne diplomatske depeše, je trans. Glen Greenwald, novinar, ki ga je žvižgač Edward Snowden izbral za objavo razkritij o NSA, je gej. So what?
Živimo v zanimivem času, ko se svet globalizira in preobraža v informacijsko družbo. To je tudi čas, ko centri moči določajo nova pravila za bodoče naraščaje. Da bi razumeli to kompleksno spremembo, je treba imeti znanje in občutek v realnem času. Brez prednosti zgodovinskega pregleda in akademske literature. Skratka, tema za herojke in heroje.
Chelsea Manning je med službovanjem v ameriški vojski ugotovila, da ima dostop do dokumentov iz afganistanske in iraške vojne ter do baze diplomatskih depeš. Odločila se je, da svetu razkaže, kako izgleda sodobna, asimetrična vojna.
Glen Greenwald je odletel v Hong Kong, prevzel Snowdenove dokaze o ameriškem spreminjanju interneta v globalno prisluškovalno omrežje in iz tega naredil največji novinarski dosežek zadnjih decenij. Za prepoznavanje pomena teh zgodb je potrebno imeti občutek.
Chelsea Manning je prestala tri leta izrazito krutega pripora in bila nato obsojena na 35 let zapora (prva možnost izpustitve l. 2024!). Glena Greenwalda je kot novinarja nemogoče obremeniti žvižganja, vendar so njegovega partnerja na londonskem letališču neupravičeno zadrževali devet ur. Greenwald zaradi tovrstnega ustrahovanja ne obiskuje več svojih rojstnih ZDA. Za žvižganje ali pomoč žvižgaču je potreben pogum.
Manning in Greenwald sta heroja našega časa, junakinja in junak, ki premoreta občutek in pogum za svoj aktivizem. Ampak zakaj ravno ta dva? Morda zato, ker z roba družbe bolje vidita in razumeta svet, ki ju noče? Morda sta zato toliko tvegala, ker v ta svet nista uspavano umeščena?
Da & da.
