Ženski odprtokodni računalniški festival v Amsterdamu

REPORT

Eclectic Tech Carnival 2008

Marca je na Rdečih zorah gostoval mednarodni ženski kolektiv Genderchangers iz Amsterdama. Skupina je ženskam nudila znanje in pomoč pri uporabi odprtokodne programske opreme. Vse delavnice so bile dobro obiskane, razen … dveh: na delavnico, na kateri naj bi razstaviti in ponovno sestaviti računalnik, in delavnico o varnem posredovanju podatkov preko interneta, ni prišel nihče. Enako je bilo na zagrebškem festivalu Vox Feminae. Mar to pomeni, da žensk na tem koncu sveta računalništvo ne zanima? Zakaj je tako in zakaj to nikogar ne preseneča?

 Prvi brezplačni internetni café v Amsterdamu je konec devetdesetih v zasedenih prostorih odprla skupina ASCII (Amsterdam Subversive Center for Information Interchange). V skupini so prevladovali moški in čeprav so svoje znanje delili s članicami skupine, se slednje v tem okolju niso počutile preveč dobro. Motil jih je vzvišen in včasih kar pokroviteljski odnos, ki so ga do njih gojili nekateri člani ASCII-ja, zato so se ženske začele zbirati v manjši, izključno ženski skupini. »Skupina je sprva delovala kot študijski krožek. Pred srečanjem je vsaka izmed nas preučila eno poglavje priročnika in znanje potem delila z drugimi. Delale smo v precej bolj sproščenem vzdušju.« Prav zato, nadaljuje Donna Metzlar, ena od ustanoviteljic Genderchangers, še danes vztrajajo pri delavnicah, namenjenih izključno ženskam in transseksualkam: »Udeleženke se v izključno ženskih prostorih lažje izražajo (recimo, sprašujejo t.i. neumna vprašanja). V teh prostorih se ženske lažje privadijo na tehnično subkulturo; tako se potem lažje znajdejo v ‘resničnem’ ali spolno mešanem okolju.«

Na osmem festivalu Eclectic Tech Carnival se je letos zbralo okrog petdeset računalničark iz Evrope in ZDA. Zaradi njihove zagnanosti, znanja in ustvarjalnosti je predsodek o »nenadarjenosti žensk« za računalništvo hitro izzvenel v prazno … Sploh potem, ko so gostje iz Radia FRO (Linz) demonstrirale, kako v treh urah lahko narediš svoj lasten mini radio oddajnik, ki je prek USB vhoda povezan z računalnikom, in v radiju petnajstih metrov lahko oddajaš vse, kar ti poželi srce. Seveda, samo dokler te ne sliši kak medijski policaj, ki ve, da je, vsaj v Avstriji, USB oddajnik že prepovedan! Predsodku je zaradi iznajdljivosti udeleženk nasprotovala celo najbolj ponesrečena delavnica, na kateri naj bi iz lesa in magnetov (vzetih iz trdega diska) naredile »čarobno« desko za odlaganje kuhinjskih nožev, na katero se noži lepijo kar sami. A izkazalo se je, da voditeljica delavnice sploh ni vedela, kje točno v disku se skriva magnet! Na koncu smo ga našle, le da so medtem pod rokami manj potrpežljivih udeleženk namesto »čarobnih« desk že nastajala ogledala, uhani in roboti na, zaenkrat, človeški pogon.

O nenadarjenosti za računalništvo sva še najbolj glasno pričala jaz in moj podarjeni, muzejski primerek prenosnega računalnika iz leta 1998, saj je ubožec ob vsakem zagonu brezsramno zapel korporativno microsoftovo himno: ti-di-di-di! Punc to ni motilo, le smejale so se in nadaljevale z delom. Na vrsto so prišle kode, ki sestavljajo Ubuntu, jezika Phyton in HTML ter različni programi (UpStage, Ubuntu Studio, Audacity, Pure Dana …). Ob vsem tem se je udejanjil osnovni namen festivala /ETC: sodelovanje in druženje računalničark (ki sicer nimajo lokalne odprtokodne programerske skupnosti) v realnem prostoru in času: po podatkih, objavljenih na konferenci Wizards of OS leta 2006, povprečni delež programerk niha med 0.5 % in 1.5 %.

Programerke z aktivističnim nabojem so se na lastnorobno umeščenost odzvale na različne načine. Val Henson je leta 2002 napisala priročnik HOWTO Encourage Women in Linux, Donna Metzlar pa je konec devetdesetih s prijateljicami osnovala študijsko skupino Gender Changer Academy. Ime skupine »tehnično in dobesedno govori o računalniškem delu. O adapterju, ki spreminja ‘spol’ računalniških portov. Porte s količi običajno imenujejo ‘moški’, porte z luknjicami pa ‘ženske’. Ko moramo spojiti dve komponenti, ki imata enak port, nam adapter olajša delo, saj omogoči spoj. Termin smo si prisvojile in v naši rabi pomeni človeka, ki je pozoren na vpetost tehnologije v spolni red. Z akademijo Gender Changer želimo doseči, da spolna razlika ne bo več vplivala na naš dostop do znanja, računalnikov in tehnologije.« Lepo, ne?

 Festival /ETC je načela prostokodnega programiranja povezal s feminističnimi prizadevanji: neomejeno uporabo programske opreme je navezal na boje za avtonomijo in pravice žensk, splošno dostopnost opreme s pravico do javne in politične participacije, možnost kopiranja kode s solidarnostjo feministk z drugimi marginalnimi skupinami (in z ekološkimi prizadevanji za zmanjševanje potrošnje), možnost nadgrajevanja kode in njeno javno dostopnost pa z daljnosežnimi spremembami, ki so jih sprožila in pospešila različna feministična gibanja: z bolj dostopnim izobraževanjem, reproduktivnimi pravicami, pravicami delavk in podobno. Ali kot pravi Donna Metzlar: »Védenje ti omogoči, da veš, kaj kupiti, ko potrebuješ nove dele za računalnik. Tudi napake lahko odpraviš sama in ni se ti treba zanašati na pomoč drugih; poleg tega se s prodajalci opreme lahko pogovarjaš v računalniškem žargonu, kar egu nikoli ne škodi. Res je tudi, da postajamo vse bolj odvisni od peščice ljudi, ki vodijo informacijsko industrijo.«

Kje so torej ljubljanske računalničarke? Se skrivajo doma? So v Kiberpipi? V Amsterdamu? Veliko jih najbrž res ni, zato bi morale ponovno začeti na začetku: z odganjanjem strahu pred računalniki in opozorilom, ki ga je feministkam na srce položila že neustrašna Harriet Tubman, ki ni čakala na osvoboditev, temveč je iz suženjstva pobegnila sama: ko boš prestopila mejo in vstopila v svet svobodnih, tam ne bo nikogar, ki te bo čakal in vodil skozenj; tujka boš v tujem svetu. … Pod pogojem, seveda, da se festival /ETC naslednje leto ne ustavi v Ljubljani.

Foto R. G. Gözüm in Tea Hvala
Tags from the story
Written By
More from Tea Hvala

Zamotane družine

STRIP Če bi Roberto Gregory (1953), pionirko ameriškega lezbičnega stripa, vprašala, zakaj...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja