Na predvečer mednarodnega dneva žensk, so na mednarodnem feminističnem in kvirovskem festivalu Rdeče zore podelile_i bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo leta.
Bodečo Nežo je dobil pediater in psihoterapevt Viljem Ščuka za izjavo: »Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh …«, ki je bila objavljena 29. junija 2018 na spletni strani Svet24.si, v Ščukinem komentarju predloga nekdanje osnovnošolske učiteljice Suzane Belak Pungartnik o kaznovanju problematičnih in predvsem nasilnih otrok v slovenskih šolah. Izjava si je med obiskovalkami_ci razglasitve prislužila kar 75 odstotkov glasov.
Pri Rdečih zorah in v uredništvu spletnega portala spol.si so v utemeljitvi zapisale_i, da je enačenje posilstva in spolnega odnosa ne le nedopustno ampak tudi izjemno nevarno. O spolnem odnosu namreč govorimo takrat, »kadar si osebe želijo spolnosti oziroma aktivnosti, povezane s spolnostjo, in se zanje odločijo brez fizične, psihične, ekonomske ali druge prisile. V nasprotnem primeru govorimo o spolnem nasilju, ki ni le nedopusten poseg v psihofizično integriteto žrtve, temveč tudi kaznivo dejanje,« so dodale_i.
V obrazložitvi so izrazile_i zaskrbljenost zaradi porazdelitve odgovornosti med žrtev in povzročitelja_ico, ki kaže na popolno nerazumevanje definicije (spolnega) nasilja: »Za nasilje je, tako kot za katerokoli drugo vedenje, vedno odgovorna oseba, ki nasilje povzroča. Težko je razumeti, da kdorkoli meni, da se (množična) posilstva zgodijo s privoljenjem žrtve, še toliko težje, če gre za osebo, ki takšno izjavo poda javno, v vlogi strokovnjaka. Opravičevanje in minimaliziranje (spolnega) nasilja ter prelaganje odgovornosti na žrtev je izjemno nevarno početje in pomeni utrjevanje kulture, v kateri je nasilje dopusten način doseganja svojih ciljev.«
Za najbolj seksistično izjavo v obdobju 2018/2019 je bilo nominiranih 28 izjav. Največ nominacij, kar pet, si je prislužil Jan Plestenjak. V ožji izbor petih nominirank_cev pa so se poleg Ščukove uvrstile še izjave imitatorja in radijskega novinarja RTV Jureta Mastnaka, pisatelja Branka Gradišnika, novinarja Siola Jake Lopatiča in pisateljice Milene Miklavčič.
O bodeči neži
Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. V kolektivu Rdeče zore in uredništvu spletnega portala spol.si menijo, da imajo zlasti osebe, ki delujejo na javno izpostavljenih področjih, kot so politika, znanost, (pop) kultura, umetnost in mediji, posebno veliko odgovornost za soustvarjanje odprte, pluralne in strpne družbe.
Njihov položaj jim namreč daje privilegij, da sooblikujejo javno mnenje. Če širijo seksistična stališča, s pozicije moči normalizirajo sovražni govor in legitimirajo diskriminacijo, kar je v nasprotju s prizadevanji za družbo enakih možnosti. Ker so seksistične izjave v javnem diskurzu vsakodnevne in največkrat ne doživijo refleksije, jih bodeča neža zbira, analizira in komentira ter izpostavlja javni kritiki.
Začetki bodeče neže segajo v januar 2013, ko je v kolektivu Rdeče zore nastala ideja o Sramotilnem stebru, na katerem so se zbirale in komentirale seksistične izjave. Isto leto so med 14. festivalom Rdeče zore feministične iniciative in posameznice Sramotilni steber nadgradile z bodečo nežo, ki je bila prvič podeljena na mednarodni dan žensk 8. marca 2013. Leta 2015 se je iniciativi pridružil spletni portal spol.si. Motiv za nagrado je ustvarila stripovska umetnica in ilustratorka Anna Ehrlemark.
Viri:
