Je Družinski zakonik mrtev?

druzinski

druzinskiDanes mineva natakno leto dni, odkar je je vlada na svoji 59. redni seji 17. decembra lani sprejela družinski zakonik in ga poslala v parlamentarno proceduro. Prvo parlamentarno obravnavo v začetku marca je zakonik prestal s 46 glasovi za in 38 proti. Ustavilo pa se je pri drugi obravnavi. Matični Odbor za delo družino, socialne zadeve in invalide je zakonik obravnaval na dveh sejah, sestal se je 4-krat, nazadnje 1. septembra letos. Poslanke, poslanci in zainteresirana javnost so o treh členih razpravljali 21 ur in 55 minut in v vsem tem času sprejeli dva od 303 členov. Ker od zadnjega nadaljevanja 2. obravnave zakonika pred odborom mineva že 107 dni, nadaljevanja pa predsedujoča odboru dr. Andreja Črnak Meglič še ni sklicala, se v zajetnem podpornem delu civilne družbe pojavljajo pomisleki, da gre pri Družinskem zakoniku za »še en projekt, ki ga je koalicija preprosto pospravila v predal.«

>

Miha Lobnik, sociolog, aktivist in soustanovitelj Društva informacijski center Legebitra v ponedeljkovem Vročem mikrofonu na Valu 202: »Družinski zakonik je politično mrtev. […] Mislim, da je potrebno to realnost prepoznati in se začeti obnašati v skladu z njo.« Lobnik, ki je v letih 2000 – 2004 sodeloval pri pripravi Zakona o istospolni partnerski skupnosti (zakona, ki je prav tako obstal po prestanem prvem branju na zadnji seji parlamenta v mandatu takratne levo-sredinske koalicije), je prepričan, da se ponavljajo zelo podobni vzorci: »Nekaj dobre volje in iskrenih namenov na začetku, potem pa realnost te vlade in te koalicije, ki zakona očitno iskreno ne podpirata oz. ga nista pripravljeni spremeniti do takšne mere, da bi bil lahko politično realen. In bi ljudem v Sloveniji, ki ga potrebujejo, prinesel te nujne spremembe.« Kako se torej premakniti iz te pat pozicije? »Če poslanci niso sposobni zbrati dovolj glasov in to narediti tako, da družinski zakonik ne bo padel na referendumu, potem morajo v vladajoči koaliciji najti tako rešitev, ki jo bodo lahko izpeljali. Tudi če je to delno opozicijski projekt. Vendarle ne smemo pozabiti, da je edino zakonsko izboljšavo na tem področju uvedla Janševa vlada. To ni bila dobra izboljšava, imela je veliko napak, saj se je na ustavnem sodišču izkazalo, da je zakon diskriminatoren, ampak korak naprej je bil,« je prepričan Lobnik.

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zatrjujejo, da družinskega zakonika niso pospravili v predal. Državna sekretarka dr. Anja Kopač Mrak pravi, da je družinski zakonik eden temeljnih projektov vlade in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, predvsem zaradi zaščite interesov otrok in dodaja, da zakonik samo »navidezno ni v prvem planu, ker smo se tako na ministrstvu, kot tudi v koaliciji in v delu matičnega odbora v zadnjih mesecih ukvarjali predvsem s pokojninsko reformo. Ko bo ta pod streho, bomo z vsemi silami šli naprej.« Glede iskanja politično realne rešitve pa pravi, da na ministrstvu razmišljajo o rešitvah, ki »bodo lahko širše sprejemljive, vendar morajo biti tudi ustavne in pravno sprejemljive.«

Za nasprotnike družinskega zakonika (v obliki, kot je predlagan) sta najbolj sporni – tako pravijo – izenačitev istospolnih partnerskih zvez z zakonsko zvezo in možnost, da bi istospolni pari lahko skupaj posvajali otroke. In če bosta ti dve odločitvi v družinskem zakoniku ostali, je razumeti, se obeta še en referendum. Pa bi družinski zakonik podprla tudi opozicija, če v njem ne bi bilo, po njihovem, spornih določil? Alenka Jeraj, SDS, je za ponedeljkov Vroči mikrofon na to vprašanje odgovorila: »To so za nas najbolj sporne določbe tega zakonika. Prejšnja vlada, ki smo jo vodili, je sprejela Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnostih, tako da se zavedamo problema in da je prav, da se te stvari uredijo. Vendar se nam zdijo posvojitve in popolna izenačitev degradacija družine. Na ta način bomo še manj prispeval k neki pozitivni družinski politiki. Že zdaj pa imamo velike težave tako z rodnostjo kot z drugimi stvarmi.” Odgovora torej ni.

»Je pa očitno problem pri največji vladni stranki. Iz njenih vrst prihaja Andreja Črnak Meglič, predsednica parlamentarnega Odbora za delo, družino in socialne zadeve, kjer je zakonik obstal. Neuradno, to naj ne bi bilo naključje. Preverjali smo, ali drži, pa ne Črnak Megličeva ne kateri koli drug poslanec Socialnih demokratov o tej temi noče govoriti,« je ponedeljkov Vroči mikrofon zaključil novinar Vala 202 Jernej Verbič.

Po naših podatkih vladajoča koalicija nima potrebnih 46 glasov za sprejem zakonika in preglasitev zelo verjetnega veta Državnega sveta. Problem naj bi bili glasovi Socialnih demokratov, Zaresa in Desusa. Edina stranka, ki zakonik brezpogojno podpira, je LDS. Ni pa tudi dovoljšnjih zagotovil, da bi ustavno sodišče preprečilo referendum, na katerem bi odločali o človekovih pravicah LGBT, saj so mnenja pravnikov na to temo deljena. Družinski zakonik je, tako kaže, torej zares v slepi ulici, prvih premikov pa se, tako naši viri, lahko nadejamo januarja 2011. Se jih res lahko?

Nekaj statistike:

21 let, 1 mesec in 12 dni mineva odkar je 5. novembra 1989 na 13. kongresu ZSMS v Portorožu, na katerem se je ZSMS preobrazila v politično stranko (kasneje LDS), politika v svoj volilni program med drugim sprejela zahtevo ŠKUC LL in Magnusa po spremembi zakonodaje, ki bi omogočila sklenitev zakonske zveze tudi osebama istega spola. Gre za prvi sprejem tovrstne zahteve po spremembi družinske zakonodaje v uradni volilni program kakšne politične stranke pri nas.

452 dni je, odkar sta minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik in minister za pravosodje dr. Aleš Zalar 21. septembra lani javnosti prvič predstavila predlog novega družinskega zakonika.

431 dni mineva od javne predstavitve mnenj o predlogu družinskega zakonika, ki je bila 12. oktobra 2009.

365 dni je, odkar je vlada na svoji 59. redni seji 17. decembra lani družinski zakonik sprejela in ga poslala v parlamentarno proceduro.

289 dni mineva odkar je Državni zbor po maratonski razpravi 3. marca letos odločil, da je družinski zakonik primeren za drugo obravnavo.

227 dni je odkar je Odbor za delo, družine, socialne zadeve in invalide začel z drugo obravnavo družinskega zakonika (4. maj 2010).

107 dni je od zadnje seje Odbora za delo, družine in socialne zadeve, na kateri so obravnavali družinski zakonik (1. september 2010).

Še šala stoletja:

21ur in 55 minut je do zdaj trajala razprava o treh členih zakonika. V tem tempu bi za sprejem vseh 303 členov potrebovali 2.213 ur in 35 minut. Ker ta podatek ničesar ne pove, poskusimo drugače: če je odbor za 3 člene potreboval 7 mesecev razprave, bi ob nespremenjenem ritmu dela za 303 člene rabil 707 mesecev. To pa je skoraj 59 let ali 15 mandatov vlad.

Kateri poslanke in poslanci koalicije ob prvem branju niso podprli družinskega zakonika oz. so bili »odsotni«?

Bizjak Mlakar Julijana, SD, »ODSOTNA«

Posedel Lojze, ZARES, »ODSOTEN«

Trofenik Vili, ZARES, ODSOTEN

Jurša Franc, DeSUS, PROTI

Oba manjšinska poslanca sta se vzdržala.

Mitja Blažič

Več:

Vroči mikrofon na Valu 202 >>>

Magnetograma druge obravnave Družinskega zakonika na matičnem odboru:

Maj 2010 >>>

Junij / september 2010 >>>

 

Written By
More from Uredništvo

LFU : Lezbično zdravje III. in Flying lesbians

Lezbično-feministična univerza vas vabi na III. delavnico v ciklu Lezbično zdravje in Glasbeno poslušalnico s...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja