V sredo, 5. 12., ob 19h vabljeni v Cafe Open na pogovor z Branetom Mozetičem o njegovi pesniški zbirki Mesta ure leta, ki je izšla lani pri založbi Škuc. Z gostom se bo pogovarjal Mihael Topolovec.
Mozetičevo najnovejšo pesniško zbirko Mesta ure leta (2011) sestavljajo spomini na tuja mesta in pretekle čase. Od mesta do mesta, od pesmi do pesmi, vodi krožna cesta minljivih srečanj. Lepota mladeničev, njihovih bežnih pogledov in dotikov, je morda edini branik pred tem, da se svet v svoji uničevalni istosti ne sesuje sam vase.
Brane Mozetič je pesnik, pisatelj, prevajalec, snovalec slovenskega lgbt-gibanja in urednik založbe Škuc.
Pesem iz pesniške zbirke:
stopam po titovi cesti. zanaša me. vem, da sem
strašno zaljubljen. verjetno nikoli več tako. nasproti
je rio, tja smo hodili pit. v podmornico, kot smo
rekli. kjer sem ti povedal, kako te imam rad. vse
naše drame so se odvijale v tistem hrupu in
smradu. ali na vrtu, kjer so kdaj prej še igrali
ansambli. kjer so se na malem plesišču še kdaj
zavrteli pari. in so se trolejbusi ustavili sredi ceste,
ko se je prekinil stik z elektično žico. ves tisti
zagon, energija, veselje. vse je odšlo. preteklost, ki
se je ne da ponoviti. ne popraviti. v ljubljani se
danes počutim, kot da bi bil v izgnanstvu. kot da
čakam, da se bom nekoč lahko vrnil v svoje mesto.
imam začasne papirje. začasne pravice. redno se
moram javljati oblastem. težko kaj dolgoročno
načrtujem. pošiljam razglednice domov. izgubil
sem vse upanje, da bom dobil dovoljenje, da
ostanem tu. ulice so mi tuje. ljudje govorijo čuden
jezik, ki mi poškoduje ušesa. zdi se mi, da daleč v
parku prepoznam drevesa. in na oni strani barje,
vse do krima.
/ ljubljana /
