Družinski zakonik prinaša pomembne novosti na področje zagotavljanja pravic in dolžnosti otrok in staršev, saj bodo vplivale na delo socialnovarstvenih, pravnih in drugih ustanov. Vplivale bodo tudi na delo socialnih delavk in delavcev, ki se vsakodnevno srečujejo z mnogimi težavami družin, otrok, zakonskih in zunajzakonskih parov, samskih mater in očetov z otroki in vseh drugih oblik zvez, ki jih ljudje sklepamo v svojem življenju.
Iz prakse dela z vsemi temi ljudmi vemo, da je dandanes življenje otrok v raznovrstnih oblikah družin povsem običajno. Vendar pa te oblike narekujejo zakonske spremembe, da lahko uresničujejo tako svoje pravice kot sprejmejo odgovornosti in obveznosti. Najpomembnejša sprememba zakonodaje je položaj otrok, saj jih je država postavila v ospredje tako, da je družino definirala po njihovi meri. Pomembno je prepoznati vsako obliko družine, v kateri živi otrok, da preprečimo nepotrebne prikrajšanosti, zapostavljenosti ali celo diskriminacije, ki jih v slovenski zgodovini poznamo kar nekaj. Včasih so dajali posebna imena otrokom, ki so se rodili zunaj zakonske zveze, in ta imena so jih tako zaznamovala, da se vse življenje niso mogli enakopravno vključiti v družbo in so preživeli le kot dekle ali hlapci in so najpogosteje živeli v bedi in revščini.
Dandanes vemo, da si vsak otrok zasluži dostojno življenje, ne glede na njegove življenjske okoliščine. Takšen položaj je za socialno delo odločilen, saj ima nalogo varovati otroke in tudi odrasle, ki se znajdejo v življenjskih stiskah in potrebujejo zaščito in podporo. Družinski zakonik takšno delo olajša tako, da ureja številna pomembna področja, kot so rejništvo, posvojitve, skrbništvo, razveze, in uvaja zagovorništvo otrok, ki je brez dvoma velika pridobitev.
Radi bi opozorili na mnoge manipulacije in neresnice, ki v zadnjih tednih krožijo o zakoniku in ustvarjajo strah in nelagodje. Zakonik ne omogoča kupovanja in prodajanja otrok, ne omogoča plačevanja nadomestnega materinstva, ne omogoča posvojitve istospolnim partnerjem (razen otroka, ki ga partner ali partnerka že imata) in ne zmanjšuje pravic družinskih članov z omejitvijo starosti otrok na 18 let. Država tudi nima nikakršne moči nadzorovati družine in posegati v njihovo zasebnost, če ne gre za zlorabe ali zanemarjanje otrok. Vse te navedbe razumemo kot zavajajočo strategijo nasprotnikov zakonika, da bi ljudi prestrašili in v njih zbudili odpor, ki bi vplival na odločitev za glasovanje proti veljavnosti zakonika. Takšnim strategijam nasprotujemo, ker vemo, da zelo vplivajo na položaj otrok, ki lahko doživljajo zaradi takšnih izjav poniževanja in potiskanje na rob družbe.
Naj ponovimo, kar ves čas ponavljamo v javnosti: zakonik nikomur nič ne jemlje, omogoča pa vsem otrokom in odraslim dostojno in človeka vredno življenje.
Za Akademski zbor Fakultete za socialno delo,
Dekanja izr. prof. Gabi Čačinovič Vogrinčič
