Septembra lani je britanski statistični urad izdal rezultate svoje študije o številu gejev, lezbijk in biseksualnih oseb v Veliki Britaniji. Ugotovili so, da na Otoku živi 1% gejev in lezbijk ter 0,5% biseksualcev ali 730,000 glb-oseb. Že na prvi pogled so številke premajhne, zato se ne gre čuditi, da so rezultati raziskave sprožili vrsto kritičnih (in komičnih) komentarjev, ki so tako ali drugače namigovali na »the only gay in the village« iz znamenite britanske serije Little Britain.
Zdaj pa nekaj podobnega želijo narediti še na Hrvaškem. Hrvaška vlada je namreč napovedala, da bo popis prebivalstva, ki ga redno izvajajo na deset let, potekal med 1. in 28. aprilom 2011. V sabor so že poslali predlog zakona o popisu prebivalstva, stanovanj in gospodinjstev, ki naj bi državo stal približno 25 milijonov evrov.
Med popisom prebivalstva morajo posamezniki razkriti svoje osebne podatke ter druge informacije, ki jih od njih zahteva država. Na popisni poli bo skupaj 42 vprašanj, na podlagi katerih bodo popisovalci pridobili posameznikove podatke. Očitno pa državo zanima še vse kaj drugega kot le podatki o državljanstvu, narodnosti, veroizpovedi in izobrazbi. Nova vprašanja se tako med drugim nanašajo na lastništvo osebnega računalnika, posameznikove sposobnosti uporabljanja elektronske pošte in interneta, prometna sredstva, ki jih državljani uporabljajo za vožnjo v šolo ali službo, po novem pa se bodo tudi lahko izrekli za brezdomce. Državljanom se ne bo potrebno izrekati o narodnosti in veroizpovedi, če tega ne bodo želeli, v skladu z domnevnim vstopom hrvaškega statističnega urada v 21. stoletje pa v popisu tudi ne bo več vprašanja, kdo vodi gospodinjstvo . Bodo pa zato državljane poleg vprašanja o zakonskem stanu spraševali o vrsti skupnosti, v kateri živijo, na voljo pa bodo imeli naslednje odgovore: zakonska skupnost, izvenzakonska skupnost, istospolna skupnost ali nobena izmed teh. Odgovor na vprašanje je obvezen, da s tem posegajo v posameznikovo intimo pa očitno še nikomur ni prišlo na misel. Prav tako se jim ne zdi problematično takšno posredno povpraševanje po spolni usmerjenosti, ki je v homofobični državi, za kakršno velja Hrvaška, še toliko bolj vprašljivo. Pomočnica direktorja hrvaškega državnega statističnega urada Maja Pekeč je novost pojasnila takole: »V Republiki Hrvaški že od leta 2003 obstaja Zakon o istospolnih skupnostih in zato bo v Popisu 2011 kot oblika skupnosti ponujena tudi možnost ‘istospolna skupnost’. V Popisu se pojavlja tudi vprašanje o pravnem zakonskem stanu, ki morda ne odgovarja dejanskemu načinu življenja posameznika, zato se pojavlja vprašanje o tipu skupnosti, v kateri oseba živi.«
In če se na koncu vrnemo k britanski raziskavi. Težava tovrstnega raziskovanja je v tem, da se ljudje pred neznanci praviloma neradi razkrivajo kot istospolno usmerjeni – in nihče jih ne more prisilit v to. Ena od respondentk v britanski raziskavi je svojo izkušnjo komentirala takole: »Sem biseksualna ženska, poročena z moškim. Gospa, ki me je anketirala, živi šest hiš nižje v isti ulici. Čeprav sem na vprašanje odgovorila po resnici, nisem prepričana, da so tako storili vsi – še posebej zato, ker me zdaj ta gospa povsem ignorira.«
Pogled na Gaydar in GaydarGirls v Veliki Britaniji razkriva, da tam partnerja išče več kot 2 milijona gejev, lezbijk in biseksualcev – kar je skoraj 4% populacije. In kje so šele vsi tisti, ki teh spletnih strani ne uporabljajo. Tudi v Sloveniji bomo imeli letos popis prebivalstva, tokrat prvič registrski in ne terenski, vprašanj o spolni usmerjenosti pa se vam (za zdaj) še ni treba bati.
Anamarija Šporčič in Roman Kuhar
