Parada: Policisti o paradah

policija

policijaParado ponosa v Ljubljani vsako leto varujejo policisti. Čisto na začetku novega tisočletja, pri prvih paradah ponosa, je bila ljubljanska parada že na prvi pogled drugačna od zagrebške ali beograjske. V Ljubljani k sreči nikoli ni bil potreben policijski kordon, ki bi varoval udeleženke in udeležence pred razjarjenimi homofobi. A na kakšen način je zagotovljena varnost udeležencem in udeleženkam parade, kako policisti vidijo parade in kakšen je pogled udeležencev parade ponosa na zagotavljanje varnosti? S temi vprašanji sem se ukvarjal v svoji magistrski nalogi in izvedel raziskavo med policisti treh policijskih postaj na območju Ljubljane in nekaterimi udeleženci ljubljanske parade.

V raziskavi je sodelovalo 108 policistkov in policistk Policijske uprave Ljubljana, in sicer policijske postaje Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center in Ljubljana Moste. Vzorec predstavlja 90% vseh policistov, ki delujejo na omenjenih postajah. Iz pridobljenih rezultatov lahko povzamemo, da policisti in policistke navedenih treh policijskih postaj po svojih ocenah v največji možni meri skrbijo za to, da je varnost zagotovljena vsem udeležencem parade ponosa in da svoje delo opravljajo odgovorno. Pri tem poudarjajo, da ne delajo nobenih razlik pri obravnavi istospolno usmerjenih posameznikov in posameznic in preostalih udeležencev parade.

Med različnimi trditvami o pomenu parad ponosa se jih največ strinja z ugotovitvijo, da so parade ponosa v Sloveniji dvignile vidnost gejevske in lezbične skupnosti, najmanj pa s trditvijo, da so »parade ponosa družbeno pomembne.« Ugotovili smo tudi, da policisti omenjenih treh policijskih postaj niso poučeni o zgodovini parade ponosa in njenem pomenu za lgbt-skupnost, hkrati pa menijo, da bi morale biti organizirane na drugačen način, ker ne prinašajo bistvenih sprememb na družbenem področju.

Spol po večini ne vpliva na mnenje policistov in policistk o temah, po katerih smo jih spraševali, razen pri razumevanju parad kot družbeno pomembnih: tu policistke izražajo bistveno večje strinjanje s trditvijo, da so parade družbeno pomembne. Tudi zaposlitveni staž nima bistvenega vpliva, razen pri tem, da starejši policisti pogosteje trdijo, da na paradah ponosa zagotavljajo ustrezno varovanje, v primerjavi z njihovimi mlajšimi kolegi.

V nadaljevanju raziskovanja sem opravil tudi intervjuje z udeleženci parade ponosa v Sloveniji. Zanimalo me je, ali stopnja zagotavljanja varnosti policistov vpliva na udeležbo na paradi  ponosa in kako so udeleženci in udeleženke zadovoljni z zagotavljanjem varnosti. Glavnina sodelujočih je izrazila mnenje, da je za varnost na paradah dobro poskrbljeno in da policija skupaj z ostalimi organi (zasebne varnostne službe) dobro opravlja svoje delo pri varovanju parad ponosa. Menijo, da število udeležencev parade ni povezano s policisti, ki opravljajo varovanje parade ponosa. Vsi bi si seveda želeli, da bi bilo udeležencev še več. Prav tako so intervjuvanci navedli, da policija pri nas še nikoli ni bila v situaciji, ko bi morala kakorkoli ukrepati med parado, vendar pa so se strinjali, da bi morala policija za varnost poskrbeti tudi in predvsem po sami prireditvi. Tukaj so izpostavili nekaj napadov na udeležence parade ponosa, in sicer ko so zapuščali samo prireditev oziroma ko so se udeležili zabave po sami prireditvi.

Na podlagi opravljene raziskave ugotavljam, da bi bilo potrebno opraviti dodatna izobraževanja in usposabljanja za vse policiste na temo parad ponosa, ki bi jim na praktičen način prikazala družbeni pomen parade ponosa ter jih seznanila z zgodovino parade ponosa. Tovrstna izobraževanja in usposabljanja bi bila pomembna za prepoznavanje homofobičnega nasilja in boljšo vidnost lgbt-skupnosti ter za bolj aktiven pristop k sodelovanju policije z lgbt-skupnostjo. Prav tako bi bilo potrebno določiti policista, ki bi bil ustrezno podkovan, da bi lahko udeležencem parad ponosa v primeru oškodovanja v kaznivih dejanjih z elementi nasilja oziroma prekrškov s področja javnega reda in miru nudil ustrezno pomoč ter jim znal svetovati, kam in na koga se lahko v teh primerih obrnejo. Neprijavljanje homofobičnih dejanj namreč ključno vpliva na nevidnost nasilja in diskriminacije istospolno usmerjenih, tako v očeh policije in drugih organov, kot tudi oblikovalcev politik in zakonov in nenazadnje celotne družbe. Poleg tega pomanjkanje podatkov o homofobičnem nasilju in diskriminaciji predstavlja pomembno oviro pri pregonu storilcev in izvedbi učinkovitejših ukrepov.

 

Celotna raziskava: Nemec, Izidor. 2014. Percepcija udeležencev o kakovosti zagotavljanja varnosti s strani policije na paradah ponosa v Sloveniji (magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. 

 

Izidor Nemec

Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Enakopravnost v zakonski zvezi – samo še korak #klub SMC

Omizja z naslovom »Enakopravnost v zakonski zvezi – samo še korak« so...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja