INTERVJU
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je bila prva ministrica, ki se je udeležila Parade ponosa v Ljubljani, s svojimi jasnimi stališči glede izenačitve pravic raznospolnih in istospolnih parov na okrogli mizi v Cafeju Open maja letos pa je pomagala oživiti razpravo o pravni ureditvi istospolnih partnerstev. V intervjuju za novo številko Narobe, ki bo izšla oktobra (premierna predstavitev bo 17. oktobra v klubu K4), je spregovorila o svojem odnosu do človekovih pravic, o homofobičnih incidentih v Cafeju Open, o mačizmu v politiki in o svoji udeležbi na letošnji Paradi ponosa. Predstavljamo vam krajši izsek iz intervjuja.
V začetku julija ste na kolegiju predsednikov vladnih strank prvič razpravljali o družinskem zakoniku in možnosti popolne izenačitve raznospolnih in istospolnih partnerstev v okviru tega zakona. Iz izjav za javnost po kolegiju ni bilo povsem jasno, kaj ste sklenili. Kakšna je bila torej vaša odločitev?
Na tisti kolegij smo na mojo pobudo povabili ministra za delo, družino in socialne zadeve in se pogovarjali o možnosti popolne izenačitve raznospolnih in istospolnih parov v družinskem zakoniku, ki ga ministrstvo pripravlja. Na koncu nismo prišli do dokončnega odgovora, se je pa splošno mnenje kolegov v koaliciji bolj prevešalo na stran posodobitve posebnega zakona (ZRIPS). Sama s tem nisem bila povsem zadovoljna. Potem pa je Ustavno sodišče izdalo odločbo, v kateri je ugotovilo, da je ta posebni zakon protiustaven. Iz obrazložitve ustavnega sodišča hkrati izhaja nekaj zelo jasnih stališč, da je potrebno pravice istospolnih partnerstev izenačiti s pravicami heteroseksualnih. Na podlagi tega smo v sodelovanju s kolegom Zalarjem in ministrstvom za pravosodje pripravili strokovno oceno o tem, na kakšen način je primerno urediti istospolne skupnosti. Po ustavni odločbi in primerjalno-pravni analizi, ki je bila izdelana na Ministrstvu za pravosodje, se tudi minister za delo, družino in socialne zadeve strinja, da bi bilo morda najbolje stvari urediti kar v družinskem zakoniku. Pred nekaj tedni smo to vprašanje še enkrat obravnavali na sestanku vseh koalicijskih predsednikov in takrat smo se vsi strinjali, da to poskusimo urediti v družinskem zakoniku.
Torej je dokončno odločeno, da bo to vprašanje urejeno v družinskem zakoniku, ne v posebnem zakonu?
Takšna je bila odločitev kolegija, ampak stvar mora seveda iti tudi v usklajevanje k vsem poslanskim skupinam. Tam se lahko pokaže še kakšen problem. Ampak prvi pomemben politični signal je bil dan – predsedniki koalicijskih strank menijo, da je to vprašanje smiselno urediti v družinskem zakoniku. To je ogromen korak naprej.
Kakšni pa so bili pomisleki proti taki ureditvi?
Največja bojazen je vedno vprašanje posvojitve otrok, kar pa ni utemeljeno na nobenih resnih analizah. Gre bolj za zelo zagrizene predsodke do tega vprašanja, kar je vedno preprečevalo resno razmišljanje o ureditvi tega vprašanja v družinskem zakoniku.
Zadnje raziskave o podpori vlade kažejo nižjo podporo. Ali bi to lahko pripeljalo do tega, da bi se vlada ustrašila odziva javnosti in ne bi izenačila raznospolnih in istospolnih parov. Zdi se mi, da se je to v preteklosti že dogajalo …
Vsaka politika je povezana tudi z javnim mnenjem in potrebno ga je jemati resno. Z javnostjo je potrebno tudi odprto komunicirati, poskušati predstaviti problematiko čim širšemu krogu ljudi. Ampak na neki točki pa mora vsaka politika potegniti črto, preko katere ne more iti. To so odločitve, ki temeljijo na temeljnih načelih delovanja te države: človekove pravice, pravna država, enakost pred zakonom. To so stvari, ki so zapisane v naši ustavi, so korenine, iz katerih raste naša država. Če ugotoviš, da širši konsenz ne bo možen, je potrebno to vzeti v zakup in iti dalje.
Z vašo udeležbo na Paradi ponosa in s tem, da ste zelo jasno postavili za pravice glbt-oseb ste na svojo stran zagotovo pridobili glbt-skupnost. Ste na račun tega koga izgubili?
Nisem delala te analize in me tudi ne zanima. (Smeh.) V resnici me ne zanima. Če nekdo nima toliko širine, da take stvari sprejme, potem se enostavno ne vidi v vrednotah moje stranke.
Daljši intervju s Katarino Kresal preberite v naslednji številki revije Narobe, ki izide oktobra.
