Včeraj se je v Galeriji Škuc – ob nadvse zabavnem vodenju Suzane Tratnik – odvrtel letošnji, sicer pa že deveti Večer gejevske in lezbične literature. Čeprav je bil namenjen branju domače glbt-proze in poezije, je bil hkrati posvečen marca preminuli ameriški pesnici, pisateljici, esejistki in aktivistki Adrienne Rich. Večer je z nekaj ljubezenske poezije Adrienne Rich otvorila Maja Ličen, s svojimi pesmimi in proznimi zapisi pa so ji sledili še Iva Jevtić, Andrej Kopač, Vesna Lemaić, Kristina Hočevar, Gašper Malej, Maja Predatoria, Petra Hrovatin, Nataša Sukič, Maja Ličen, Teja Oblak, Brane Mozetič, Urška Sterle in Suzana Tratnik. V množici misli in zamisli smo lahko slišali erotično obarvane besede iz prvega, drugega in tretjega življenjskega obdobja, zapise o protestih pred Bojzo, futuristično razpravo o upokojenih gejih, lezbijkah in transseksualcih v domu za ostarele, spomine na osemdeseta leta in na dogodke v punk slaščičarni ter vrsto bolj ali manj intimnih, tudi hermetičnih razprav o življenju, smrti in tistemu vmes.
Čeprav je bila sleherna predstavitev svojevrsten vrhunec večera, je piko na i zagotovo postavil Brane Mozetič, ki je prebral svoj prosti spis iz osmega razreda osnovne šole. Kot štirinajstletnik je namreč za domačo nalogo napisal lezbično zgodbo o nesrečni ljubezni, ki pa je bila v resnici njegova osebna zgodba o zaljubljenosti v sošolca. »Pravzaprav dva, enega bolj, drugega manj,« je pojasnil in dodal, da na omenjeno domačo nalogo ni dobil nobenega odziva svojega učitelja.
Ocena: če vas ni bilo, ste zamudili prijetne in navdušujoče skoraj tri ure lgbt-branja.
