Vabljeni na ponovitve:
10. 10. ob 20.30
17. 10. ob 20.00
18. 10. ob 20.00
30. 10. ob 21.00
Predstave so na sporedu v dvorani Stara pošta (Slovensko mladinsko gledališče)
Amado mio je zgodba o ljubezni. Gre za morda eno izmed najbolj intimnih Pasolinijevih proznih del, ki se v popolnem sozvočju z idiliko furlanskega podeželja, ob spominih na čudovito Idrijo (kjer je Pasolini živel pri devetih letih) in med divjanjem druge svetovne vojne razcveta v dveh kratkih, posthumno objavljenih romanih, Nečistovanja in Amado mio, združenih pod enim naslovom in v enem samem izbruhu zatrte čutnosti. Iz romana veje nostalgija po nedolžnem, pristnem, po »antični svežini«, po tisti Italiji, ki jo je avtor označil za ponižno in avtentično. Obdobje, ki ga je preživel v Casarsi, je pustilo neizbrisen pečat, predvsem zaradi njegovega bega leta 1948, potem ko je neki mladenič pri spovedi izpovedal, da je spolno občeval s Pasolinijem. Spotakljivo dejstvo, zaradi katerega je njegovo življenje v takem provincialnem okolju postalo nemogoče in neznosno.
Pier Paolo Pasolini, uporni intelektualni posebnež italijanskega rodu, nam tokrat razkrije nepopustljivo mladostniško vihravost homoerotične domišljije. Amado mio je en sam pobeg v čustveno notranjost občutljivega, odraščajočega mladeniča, ki v poeziji in ljubezenskem drgetu vidi usodno gibalo vsega obstoječega. Ljubezen se kaže kot tista paličica usode, bohotna in vsemogočna sila, ki se ji ni moč upirati in ki popolnoma zaslepi, preobrazi. Vseskozi je navzoča misel, da gre za greh, in pripovedni subjekt jo skuša ugonobiti, nekako uravnovesiti s skoraj obsedenim iskanjem brezmadežne čistosti, popolne naklonjenosti, predanosti. Prav v profilu negrešne, angelske podobe srčnega izbranca se nadeja najti odrešitev.
Osrednja nit predstave je razmerje med Pasolinijem in njegovim občudovancem – eksplozija zatrte čutnosti, grešnosti, pa tudi »abstraktni, večni trenutek čiste želje«, ki vzcveti v absurdnem času 2. svetovne vojne, ko se strah pred smrtjo meša z banalnim in obscenim, ko je ozračje izprijeno in težko.
Ivan Peternelj je igralec Slovenskega mladinskega gledališča, ki je v SMG svoj prvi avtorski projekt, Zvonar, ustvaril leta 1997, leta 2003 pa še Obličja iz peska.
Besedilo uprizoritve je nastalo po knjigi Pier Paolo Pasolini: Amado mio, Založba ŠKUC – Zbirka Lambda, Ljubljana 2006 (prevedel Milan Štefe).
Režija: Ivan Peternelj; prevod in asistenca: Milan Štefe; scena: Ema Kugler; kostumi: Barbara Stupica; glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar; lektorstvo: Mateja Dermelj; luč: Matjaž Brišar; maska: Barbara Pavlin; vodja predstave: Janez Pavlovčič; producentka: Barbara Hribar
Igrata: Blaž Šef k.g. in Ivan Peternelj
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in ŠKUC Gledališče
Predstava je nastala s podporo Ministrstva za kulturo RS in MOL – Oddelek za kulturo in raziskovalne dejavnosti.
