Dunaj

Ljubezensko razmerje med trgom in glbt-skupnostjo

Vsako leto v juliju se na tisoče ljudi zbere na ulicah Dunaja in se priključi Paradi ponosa, ki se odvija v centru mesta. V povorki lahko vidite kup norih ljudi, oblečenih v najrazličnejše barve. Gibajo se v ritmu glasbe, ki odmeva s tovornjakov in ki se počasi, drug za drugim, premikajo naprej po dunajskih ulicah.

avstrija2_600

Slogan letošnje parade ponosa je bil »Mi smo družina«. Z njim so organizatorji želeli sporočiti, da je queerovska skupnost velika družina in da posamezniki, ki sestavljajo to skupnost, živijo v družinah in jih tudi sami ustvarjajo. Slogan je bil pravzaprav kritičen odziv na Zakon o registriranem partnerstvu, ki so ga v Avstriji sprejeli 1. januarja 2010. Ta istospolne pare med drugim izključuje tudi pri pravici do posvojitve.

Parada ima svoj politični razlog in pomembno politično zgodovino. Navzven večinoma sicer daje vtis – z redkimi izjemami – da gre za veliko poulično zabavo, verjetno največjo, ki jo Dunaj doživi. Poleg ljudi, ki se zabavajo, in tistih, ki stojijo ob strani na pločnikih, na paradi vedno lahko vidimo tudi tovornjake. Če jih pogledamo bližje, opazimo, da so tovornjaki pravzaprav platforme za različne nevladne organizacije, politične stranke, pa tudi za komercialna podjetja, ki jih uporabljajo kot oglaševalski prostor. Njihovo sporočilo je ambivalentno: po eni strani njihova prisotnost pomeni »Tukaj smo z vami, solidarni smo z vami«, po drugi strani pa njihovo sporočilo lahko preberemo tudi kot »Tukaj smo za vas, zato bodite tudi vi z nami – in pri nas kupujte«. Kolikor sam poznam povezavo med trgom in queerovsko skupnostjo, nisem povsem gotov, da je prvo sporočilo v ospredju. Bolj verjetno se mi zdi drugo, saj to povezavo primarno definira nakupovanje.

avstrija4_300Takšna povezava je še posebej izrazita pri drugem dogodku skupnosti, ki je postal sestavni del queerovskega dogajanja v Avstriji: Festival rožnato jezero (Pink Lake Festival). Letos je bil že tretjič zapored ob Vrbskem jezeru (Wörthersee) na avstrijskem Koroškem. Organizatorji festivala so pozivali ljudi, naj se jim pridružijo in naj bodo del pisanja »novega poglavja v zgodovini evropske gejevske skupnosti«. Sliši se, kot da se bo dogajalo nekaj epohalnega. A to, kar se res dogaja v štirih dneh, kolikor traja festival, je možno na hitro razbrati iz programa za leto 2008: »Welcome Speed Dating«, »Zabava Almdudler Trachten« (zabavo sponzorira proizvajalec popularne avstrijske pijače, udeleženci pa naj bi se na zabavi pojavili v tradicionalni alpski opravi), »Beach Club« (oglašujejo ga z besedami »sonce«, »zabava«, »wellness« na plaži), »Boat Cruise Party« in »Opravljanje ob kavi pri Wienerroither« (opravljanje v lokalni kafeteriji). Torej: zabava, sonce in veselje. Tako je izgledal program tudi v naslednjih letih. Če je to res še eno poglavje v zgodovini gejevske (+LBT) skupnosti, potem se je potrebno vprašati, ali v to zgodovino res ne moremo vpisati ničesar drugega?

Združevanje ljudi iz vse Evrope bi lahko bilo eden od načinov za ozaveščanje glede vrste stvari, s katero se mora skupnost še soočati, ampak v programu ni niti sledu o politiki. Organizatorji tega dogodka so – prav nasprotno – raje podčrtali apolitičnost festivala (čeprav je namenjen skupnosti). Na svoji spletni strani so namreč zapisali, da na festivalu lahko pričakujemo mednarodno udeležbo, ne da bi bilo za to potrebno hoditi v paradi ponosa, ki je tako ali tako namenjena zgolj v zabavo radovednim očividcem.

Organizatorjem politika torej ne pomeni nič. Njihova glavna skrb je obiskovalcem zagotoviti »dobro zabavo« in prijetno letovanje (za vse to so obiskovalci seveda plačali) in – zaslužiti kar največ denarja. To seveda ne velja le za organizatorje, pač pa za vse organizacije, ki so vključene v ta projekt, na primer Kärnten Werbung (Koroško turistično združenje) ali Wörthersee tourism agency (Turistična agencija Vrbsko jezero). Njihov edini namen je popularizirati Koroško kot turistično destinacijo in jo narediti zanimivo tudi izven glavne sezone (vse to pa je, kakopak, tudi v interesu lokalnih podjetij).

Spomnim se, da sem ob prvi najavi tega festivala leta 2008 razmišljal, kako je mogoče, da bodo tak festival organizirali v državi, ki je mednarodno poznana po konservativnosti in desničarski politiki. Zdaj poznam odgovor na to vprašanje: to je možno, ker je festival apolitičen in ker prinaša denar – roza denar.

Zgodovinsko gledano je to poimenovanje – na primer gejevski dolar – predstavljajo ekonomsko moč gejev kot potrošnikov, vendar je bila v to vpeta tudi politična moč (takšno razumevanje roza denarja je značilno za poslovneže okrog Harveyja Milka). Danes se pomen, ki združuje ekonomijo in politiko, izgublja; termin se uporablja zgolj še v ekonomskem pomenu in izraža moč tako imenovanega »gejevskega trga«. Ta tržna niša, ki so jo »odkrili« oglaševalci v začetku sedemdesetih let v ZDA, je postala zanimiva za poslovneže v začetku devetdesetih let. Tako se danes gejevski trg razširja na najrazličnejša področja – od medijev (literatura, časopisi, revije, gledališče, televizija, kino in internet), potovanj in turističnih agencij, barov in restavracij, do IT-industrije, finančnih servisov in zavarovalniške industrije. Hkrati obstaja tudi vrsta tržnih agencij, ki so specializirane prav za delovanje na gejevskem trgu. Ena med njimi je nemška agencija Communigayte, ki je razvila koncept Festivala rožnato jezero.

Gejevski trg je bil od vsega začetka skonstruiran kot »trg kvalitetnih nakupov«, saj je večina raziskav, ki so se osredotočale na demografske in psihološke vidike gejev kot kupcev, pokazala, da gre za »idealne potrošnike«: geji so premožni, izobraženi, brez otrok, imajo okus, sledijo trendom in vzpostavljajo nove, so lojalni, radi zapravljajo denar in radi se zabavajo. V teoriji in praksi marketinga se je za gejevske pare uveljavil izraz »DINK«, kar pomeni »Double Income, No Kids« (dvojni dohodek, nič otrok). Tovrstna posplošujoča terminologija, ki seveda ne predstavlja vseh gejev (še manj pa velja za lezbijke, ki predstavljajo le majhen delež v tej tržni niši, ali pa transspolne osebe, ki na tem trgu sploh ne igrajo nobene vloge), je dobro zveneč in razumljiv argument, s katerim poskušajo to tržno nišo narediti všečno za potencialne investitorje in potrošnike.

avstralija__avstralija_600

Vendar pa podobe bogatega geja ne uporabljajo le tržniki, pač pa tudi nazadnjaški lobisti, ki na tej osnovi želijo utemeljiti svojo anti-gejevsko politiko. Prav to se je zgodilo na prvem Festivalu rožnato jezero, ko je Karlheinz Klement, član avstrijske desničarske Svobodnjaške stranke in glasen nasprotnik homoseksualcev, pod vprašaj postavil finančno podporo festivalu, ki so ga podprle nekatere javne institucije. Dejal je: »Ciljna populacija tega festivala je brez otrok. Logično je, da ima zaradi tega več denarja kot družine.« Uporaba ekonomskih argumentov za zanikanje pravic je zgolj še en korak vstran, tako kot se je to zgodilo v Coloradu, kjer naj bi amandma k ustavi preprečil javnim institucijam, kot so šole, da sprejmejo antidiskriminacijsko zakonodajo, ki ščiti geje, lezbijke in biseksualce. V politični kampanji za ta amandma so zagovorniki uporabljali prav ekonomski argument: citirali so raziskave, ki kažejo na ekonomske privilegije gejev.

Finančno podporo festivalu javnih institucij je kritiziral tudi član Zelenih, a zaradi drugega razloga: denarja, ki ga te institucije namenjajo tovrstnim velikim dogodkom, ne dobijo manjše lokalne iniciative, ki so na Koroškem tako ali tako redke. Zeleni so hkrati kritizirali dejstvo, da se je festival osredotočil izključno samo na geje, kar naj bi bil znak tega, da je profil bolj pomemben od enakosti.

Če pod celotnim dogajanjem potegnemo črto, potem lahko vidimo, kaj organizatorji in drugi vpleteni razumejo pod oznako »skupnost«: (moško) ciljno skupino, domnevno bogato družbeno skupino, ki jo lahko naslovimo s posebnimi tržnimi prijemi in ki nam na koncu poletja prinese profit. Vse to jasno pokaže, kako povezava med tovrstnimi dogodki in skupnostjo temelji izključno na kapitalu. Bogsigavedi če bi bila skupnost deležna toliko »podpore«, če je ne bi razumeli kot premožne.

Tags from the story
More from Hannes Dollinger

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja