REPORT
Parada izklesanih moških teles in neskončne zabave
Samo dve leti sta pretekli, odkar so v Španiji izenačili pravice in dolžnosti istospolnih partnerjev s heteroseksualnimi, in že so bili Španci nared za organizacijo največjega veselega dogodka v Evropi – Europrida –, ki je potekal med 27. junijem in 2. julijem.
Gostitelji LGBT veselice so maksimalno izkoristili svojo priložnost; gejevska soseska Chueca, le ena od osrednjih točk, kjer se je odvijala zabava, se je spremenila v pravo LGBT mestece. Za potrebe neskončne množice zabave željnih (predvsem) gejev je bila primerno okrancljana z mavričnimi lampijončki, zastavami in drugimi mavričnimi izumi. Ozke ulice so vsak dan med tretjo in četrto uro zjutraj dobesedno pokale od ljudi, glavnega dogodka – parade ponosa – pa se je v soboto, 30. junija, po pisanju lokalnih časopisov udeležilo skoraj dva milijona ljudi.
Kot aktivistka in organizatorka LGBT dogodkov doma in v tujini sem bila presenečena predvsem nad nevidnostjo varnostnikov v času trajanja »Evrofešte«. Ali pa so bile misli na varnost samo posledica lastne paranoje, povezane z vsakoletno tradicijo, ki pospremi organizacijo slovenske Parade ponosa? In če me je že pozitivno presenetila varnost ali pa španska strpnost, kakor hočete, me je kot lezbijko zopet razočarala reprezentativnost žensk, lezbijk – tako na sami paradi ponosa, kot tudi v sklopu spremljajočih dogodkov. Parada namreč v šestih urah mimovalečih se tovornjakov, avtobusov in preostalih prevoznih sredstev, na katerih so se med poplesavajočimi, mišičastimi in več kot pol-golimi herkuli predstavili vsi mogoči LGBT podporniki tega sveta – kot naprimer mavrični Google – ni premogla predstavitve več kot treh izključno lezbičnih skupin. Še en (L)GBT dogodek torej, ki mu je na političnem sporočilu spodrsnilo ravno pri osveščanju in zagotavljanju enakosti moških in žensk v LGBT skupnosti.
Los muchos afters, še več moških zgoraj brez, mavrica, kamor se ozreš, brazilske plesalke, dolgonogi transvestiti, zabavne kraljice preobleke, potoki mojita in sangrie y un poco de lesbianas – to je bil Europride 2007.
Jasna Magič
Iz dnevnika, ki so ga našli smetarji v Chueci
ponedeljek, 25. 6. 2007
Nikoli več ne bom letel s temi bedaki. Z nizkocenovnim prevoznikom, ki leti direktno iz Benetk v Madrid, nočem imet več opravka. Nevšečnosti, ki so si jih tokrat privoščili, so presegle vse meje, njihov odnos pa je naravnost sramoten. Ne smem pozabiti, te kretene moram obvezno vsem odsvetovati.
Smo pa le pristali v sončnem (v bistvu mavričnem) mestu nočnega življenja. Danes sem naštel 35 božanskih tipov, ki so flirtali, in 86, ki niso. V redu bo.
torek, 26. 6. 2007
V hostlu smo nabrali potrebno gradivo za preživetje tedna Evroprida. Kar lahko že zdaj povem, je, da niti slučajno ne bomo uspeli obiskati vseh prizorišč. Samo v »naši« četrti jih je pet hkrati, pa še žuri na drugih lokacijah, pa razstave, predavanja … Norišnica. Na sam dan parade, v soboto, pričakujejo organizatorji več kot dva milijona ljudi. Sploh si ne predstavljam. Za hip sem celo pomislil, da pretiravajo. In me je stisnilo pri srcu, ker me kot prebivalca dolgočasne Slovenije take številke tako presenetijo. Ampak dovolj sveta sem že videl, da sem takoj zatem preklopil na »trezni način«. Pomisleki so popolnoma izginili, ko smo zvečer stopili na ulico. Pol ure je trajalo, da smo prehodili deset metrov. Mimogrede: ko smo se okoli 6h zjutraj vračali domov, se je množica zredčila za kvečjemu 3 odstotke.
No, danes smo se med rekognisciranjem ustavili pred odrom drag-queenov. Genialne so. Ljudi je bilo toliko, kot za novo leto v Ljubljani. Razlika: tudi če vsi pijejo kot po tekočem traku, se nihče ne preriva, nihče ne teži, vsi so dobre volje in se zabavajo. OK, v bistvu ni kot novo leto v Ljubljani.
Naštel sem 369 božanskih tipov in dve neverjetno dobri mački.
sreda, 27. 6. 2007
Zvečer smo spet obtičali pri transvestitih. Whitney Houston je butnila nogo v zrak in izgubila čevelj. Po pol ure je priletel nekam v tretjo vrsto in punca ga je z neverjetnim dostojanstvom prevzela, ne da bi za sekundo nehala »peti«. Ganljivo.
Okoli enih smo šli na uradno otvoritveno zabavo v diskoteko Ananda (opomnik: www.ananda.es) –tako fenomenalnega lokala pa še ne!
Naštel sem 514 božanskih tipov. Spet samo dve dobri ženski. Ne vem, če nista isti kot včeraj. Šit, jutri pridejo lezbe … pa saj se bodo vseeno imele fajn.
četrtek, 28. 6. 2007
Danes smo bili v šopingu. Rabim nekaj pametnega za sobotno parado. Spat smo šli ob 7h zjutraj. Naštel sem 638 božanskih tipov. Žensk nisem gledal.
petek, 29. 6. 2007
Dregice so nocoj imele striptiz. Ne one same, se razume. Jasno, ker so ga prejšnji večer napovedale, je bilo nocoj na trgu bistveno več ljudi. Full monty, da smo si na jasnem. Umrli smo. Naštel sem 926 božanskih tipov.
sobota, 30. 6. 2007
OK, nič me ne bi moglo pripraviti na današnjo parado. 10 km, 6 ur, pol mesta na ulici, pol mesta na balkonih. Vzdušje je bilo na višku, tako pozitivne atmosfere še nisem doživel. Lezbe so sicer kljub občutni odsotnosti žensk zelo uživale, so mi pa občasno relativno hladnokrvno in čisto elegantno potiskale čeljust nazaj gor. Cela populacija Slovenije se je šest ur veselila pod neprekinjeno, sproščeno, navdihujočo in bučno mavrično zastavo. Tam sem bil, pa si še vedno ne znam predstavljati. Božanskih tipov: nešteto.
nedelja, 31. 6. 2007
Počitek v parku. Naštel 37 božanskih tipov. Mogoče se mi do večera odpre še drugo oko.
ponedeljek, 1. 6. 2007
Jutri gremo domov. Zamudili smo vse zaključne zabave, uradne in neuradne. Smo pa zato uživali v množici na raznih trgih. Naj me vrag povleče v pekel strejtov, če ne pridem naslednje leto spet sem. Lastnica našega hostla pravi, da je vsako leto tako. Pa tudi če bo naslednjič pol manj ljudi … prava reč.
