Gimnazija Ptuj proti cenenemu populizmu

gimptuj

gimptujV prejšnjem tednu je bila v medijih ob razpravi o delavnicah o človekovih pravicah in homoseksualnosti izpostavljena Gimnazija Ptuj, ki se je odločila, da v okviru letošnjega projektnega dela sodeluje s Festivalom lezbičnega in gejevskega filma. Ker njihovi argumentaciji mediji niso namenili dovolj prostora, so v pismu za javnost, ki ga objavljamo v celoti, natančneje pojasnili, kako in zakaj sodelujejo z nevladnimi organizacijami in drugimi zunanjimi strokovnjaki.

Vzgoja za strpnost in enake možnosti

Televizija Slovenije je Gimnaziji Ptuj zastavila vprašanje, zakaj šola sodeluje z nevladno organizacijo Legibitra in ali imamo za to dovoljenje staršev. Profesor Boštjan Šeruga je celovito argumentiram namen sodelovanja, žal pa je bila njegova izjava predvajana zelo okrnjeno. Odločili smo se, da odgovorimo z daljšim sestavkom.

Na Gimnaziji Ptuj v okviru družboslovja že vrsto let predpisane učne cilje dosegamo s projektnim delom in povezovanjem šole z različnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in strokovnjaki s posameznih področij. Tako so v zadnjih letih pri nas gostovali naslednji ugledni strokovnjaki: dr. Maca Jogan ((Ne) enakost med spoloma), dr. Ivan Bernik (Sociološke raziskave o spolnem vedenju mladih), dr. Mirjana Ule (Predsodki in stereotipi), Vlasta Nustorfer (Nasilje nad ženskami – Beli obroč), dr. Boris Vezjak (Platonova Država), dr.Dušan Rutar (Realnost in fikcija), Andrej Adam (Negativna in pozitivna svoboda – Zofijini ljubimci), dr. Vesna Vuk Godina (Antropološki vidiki kulturne identitete), Tomo Križnar (Darfur – vojna za vodo), dr. Alenka Janko Spreizer (Položaj Romov v Sloveniji), dr. France Bučar (Razvoj slovenske identitete), dr. Roman Kuhar (Homofobija v Sloveniji). Kot evropski poslanci so se z našimi dijaki pogovarjali tudi Ljudmila Novak, Borut Pahor in Ivo Vajgl.

Za nobeno od teh gostovanj nismo potrebovali in tudi ne iskali dovoljenja staršev.

Šola  mora razvijati razmišljujoče, kritične posameznike, kar počne v izobraževalnem procesu z vsem potrebnim strokovnim znanjem. K izobraževanju sodi tudi prepoznavanje predsodkov in stereotipov in ponujanje strategij za njihovo odpravo. Prav zato je dvom o primernosti sodelovanja z nevladnimi organizacijami pravzaprav vprašanje neke politične iniciative. S tem se v šolo vnaša politična agitacijo in to razumemo kot nelegitimni pritisk na naše delo.

Vprašanja takšne narave razumemo kot iskanje konfliktov tam, kjer jih ni, torej za ustvarjanje konfliktov, kar je cenen populizem z dobičkonosnimi nameni. Trudimo se izobraziti avtonomne posameznike in žal nam je, ko vidimo, da izobraženci – novinarji ne sodelujejo vedno v ustvarjanju take drže.

Letošnje šolsko leto smo se odločili sodelovati s Festivalom lezbičnega in gejevskega filma, ker smo želeli te vsebine približati dijakom, ki jim zaradi geografske oddaljenosti niso dostopne. Glavni namen festivala pa je, kot smo zapisali tudi v obvestilu za medije, opozoriti na kršenje temeljih človekovih pravic istospolno usmerjenih ter olajšati njihovo sprejetost v družbo.

Ta projekt razumemo kot nadaljevanje lanskoletnega projekta »Vzgoja za enake možnosti spolov«, ki je pokazal, da so ženske še vedno zapostavljene, kljub formalni enakosti ne morejo udejanjiti dejanske svobode. Ideja lanskega projekta je bila osvetlitev tega problema, razmišljanje o njem in s tem omogočanje bolj pravične družbene situacije.

Letošnji projekt ima podobno idejno zastavitev: homoseksualci morajo skrivati svoje  spolno nagnjenje, če ne, so tarča diskriminacije. Človekove pravice, ki veljajo za vse, ne glede na spol, raso, veroizpoved, spolno usmeritev, so pri njih kršene, ko je njihova pravica do enakovrednega družbenega življenja okrnjena. Človekova spolna usmeritev sodi v polje zasebnega, je arbitrarnega pomena glede na človeka kot etični subjekt, subjekt svobode. Pri homoseksualcih pa ta arbitrarnost za določen del ljudi postane bistvenega pomena, vse bogastvo njihove osebnosti je zvedena na to mesto. Žalostno pri tem pa je, da se ta gesta – gesta diskriminatorjev, obesi  diskriminiranim, češ, da iz svoje spolne usmeritve delajo politično vprašanje. Podobno se je in se še očita feministkam.

Dokler bo delovala taka perverzna logika, bodo naši projekti nujni. Držimo se dveh preprostih načel, ki omogočata demokratično družbo kot družbo svobodnih, razmišljujočih in odgovornih posameznikov. In sicer: »Meja moje svobode je svoboda drugega« in »Drugi je vedno cilj, nikoli sredstvo mojega delovanja«.

Diskriminacija drugače spolno usmerjenih je poseganje na področje njihove svobode. Naš namen je na take posege opozarjati,  kar vsa leta že počnemo skupaj z gosti.

Nestrpnost ruši tudi drugo načelo. Izpostavljeni  in diskriminirani so vedno sredstvo za dosego cilja tistih, ki svojih idej ne znajo uveljaviti drugače kot na račun in zoper nekoga drugega. Vedno rabijo motečega drugega in ta drugi se spreminja, lahko se znajdemo na njihovem mestu tudi mi. Demokratična javnost mora napadene vedno znova braniti, hkrati pa mora opozarjati na napačno logiko mišljenja, ki moteče druge potrebuje, vzpostavlja in zlorablja.

Naše dijake vzgajamo zoper tako logiko.

Vida Otič in Mira Janžekovič, Gimanzija Ptuj

 

Written By
More from Uredništvo

Napovednik

To soboto, 24. januarja, bo izšla osma številka revije Narobe. Premierno jo...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja