10. decembra 1948 so Združeni narodi sprejeli Splošno deklaracijo človekovih pravic, zato vsako leto na ta dan obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic.
Deklaracija vsebuje preambulo in 30 členov, ki določajo širok razpon temeljnih človekovih pravi in svoboščin, ki pripadajo vsem ljudem. Nekatere izmed teh pravic in svoboščin so: pravica do življenja, prostosti in osebne varnosti, enakost pred zakonom, pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi, mišljenja in izražanja.
Vendar, kot je v svojem govoru ob dnevu človekovih pravic dejala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, smo vsi svobodni, da verjamemo v karkoli si izberemo, ne moremo pa storiti vsega, kar si izberemo, ne v svetu, kjer ščitimo človekove pravice vseh. Človekove pravice in temeljne svoboščine namreč niso absolutne, ampak omejene s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami soljudi.
V luči pričakovanja odločitev Ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma o Družinskem zakoniku je poveden 12. člen Deklaracije, ki pravi: »Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali takšnimi napadi.«
Tako kot vsako leto tudi letos v različnih državah potekajo različni dogodki, katerih namen je proslaviti dosežke na področju zagotavljanja in spoštovanja človekovih pravic ter opozoriti na še vedno obstoječe kršitve le-teh.
Obeleževanje mednarodnega dneva človekovih pravic >>>
