Danes je Gibanje ZA Družinski zakonik predstavilo deklaracijo 10 x za Družinski zakonik, ki jo podpisalo več kot 500 posameznikov in posameznic, številne civilnodružbene organizacije in politične stranke. Zakonik pa je podprl tudi predsednik države Danilo Türk. Miha Lobnik, vodja koordinacije pri gibanju, je povedal, da se gibanje in podpora zakoniku širita, da je referendum priložnost, da podpremo vse otroke in da ne prepustimo odločitve drugim.
Anja Kopač Mrak s Fakultete za družbene vede je poudarila: “Družinski zakonik je predvsem za otroke in za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč države, za tiste, ki so najbolj ogroženi.” Opozorila je, da se je o delu zakonika, ki je najbolj prenovljen in najpomembnejši za otroke, premalo govorilo. “Pri tem delu družinskega zakonika so sodelovali strokovnjaki centrov za socialno delo in sodišč – na podlagi prakse, kaj se dogaja na sodiščih in centrih za socialno delo, ko se odloča o koristi otrok,” je pojasnila.
Izpostavila je pomen uvedbe civilnih sodišč, ki bodo imela posebne oddelke, kjer bodo razsojali o družinskih zadevah. Zdaj o tem odločajo upravna sodišča. “S tem družinskim zakonikom uvajamo jasno zamejitev pristojnosti s tem, da bodo centri za socialno delo delali strokovno z družino, o ukrepih pa bodo odločali na sodiščih,” je še pojasnila.
Dodala je še, da je najpomembneje, da so vsi ukrepi, ki so opredeljeni v družinskem zakoniku, tudi časovno zamejeni. Navedla je primer povprečnega trajanja otrok v revištvu, ki znaša 7,3 leta, zakon pa to obdobje omejuje na tri leta z možnostjo podaljšanja.
Otroški zdravnik Rajko Kenda je brez dvoma povedal, da je Družinski zakonik dober. Dodal je, da to “najbrž priznavajo tudi tisti, ki so proti. Plima homofobnosti pa utegne povzročiti, da bo zakonik potonil z vsemi svojimi dobrimi lastnostmi. Zoper to se je treba skušati boriti.”
Dejal je, da ga skrbi “za otroke homofobnih staršev, ko bodo nekateri izmed njih spoznali, da so zboleli za ‘hudo boleznijo’, ki se ji reče istospolnost. Ti otroci bodo morali biti deležni posebne skrbi. Tudi njim je namenjen ta zakon.”
Odzval se je še na nedavne izjave bioetika Jožeta Trontlja: “V svoji izjavi se opira predvsem na dejstvo, da bi bil eden izmed ključnih argumentov za stališče ob sprejetju postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo leta 2000 predvsem to, da do teh postopkov samske osebe ali istospolni niso upravičeni predvsem zato, ker nimajo pravice do posvojitve. Potolažim ga lahko, ker se z družinskim zakonikom na področju možnosti posvojitve s strani istospolnih partnerskih skupnosti nič novega ne dogaja. Vsi izraženi strahovi so popolnoma odveč.”
Ob tem je dodal: “Trontlja dobro poznam, ga zelo spoštujem. Opravlja čudovito delo. Njegov konservatizem ali zadržanost na tem področju sta zaželena. V tem konkretnem primeru pa je videti, da izhaja iz tradicionalnih krščanskih vrednot, ki same po sebi ni nujno, da so slabe. Nekaterih bi pričakoval tudi v današnjem času več. Celo v primeru tega zakonika, npr. ljubi svojega bližnjega, kakor ljubiš sebe. Če bi to misel upoštevali pri odločitvi, ali zakon sprejeti ali ne, potem z odločitvijo ne bi imeli težav.”
Na fotografiji Anja Kopač Mrak, Miha Lobnik in Rajko Kenda. Foto Mankica Kranjec.
